Jedro

Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da so slive ob dostavi v njeno skladišča na kamionu pregledali in na tovorni list CMR podali pripombo o kvaliteti, saj delna količina dobavljenih sliv sploh ni ustrezala predhodno dogovorjeni kvaliteti in ceni, o čemer so takoj obvestili dobavitelja. S tem je smiselno zatrjevala obstoj stvarnih napak (459. člen OZ), vendar svojih trditev ni ustrezno konkretizirala, saj ni določno navedla, katere lastnosti sliv (blaga) naj bi bile dogovorjene oziroma kakšna je bila dogovorjena kvalitete, v čem naj bi bila neustreznost dobavljenih sliv in v kakšnem obsegu naj bi bila podana, prav tako ni časovno opredelila, kdaj naj bi napako grajala tožnici.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Toženka je dolžna tožnici v roku 8 dni od vročitve te sodbe na fiduciarni račun Odvetniške pisarne A., d. o. o., SI56..., odprt pri Banki, povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženka tožnici na fiduciarni račun Odvetniške pisarne A., d. o. o., SI56..., odprt pri Banki, v roku 8 dni plačati 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2024 dalje (I. točka izreka) in ji povrniti tudi stroške postopka v višini 545,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka dalje (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka s predlogom, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša.

3.Na pritožbo odgovarja tožnica in predlaga, da jo višje sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, zato se v skladu s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP za ta gospodarski spor uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti. Pritožbeni razlogi so omejeni, saj je odločitev sodišča prve stopnje mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi je odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6.Tožnica v tem sporu od toženke zahteva plačilo še neplačanega dela kupnine v višini 3.000,00 EUR za dobavljene sveže slive "Stanley" po računu št. 108/2024 z dne 5. 9. 2024.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe1 izhaja, da je toženka od tožnice kupila 20.000 kg svežih sliv "Stanley" po dogovorjeni ceni 0,50 EUR/kg oziroma skupaj 10.000,00 EUR. Med strankama je bila dogovorjena pariteta ali INCOTERMS EXW BRUS. Toženka je blago (slive) prevzela z izročitvijo prevozniku in v trenutku izročitve ni grajala napak dobavljenega blaga. Blago je bilo ob izročitvi prevozniku brezhibno. Za dobavljeno blago je tožnica toženki izstavila račun št. 108/2024 z dne 5. 9. 2024 v neto znesku 10.000,00 EUR, ki je zapadel v plačilo 13. 9. 2024. Toženka je 5. 9. 2024 račun delno plačala v višini 7.000,00 EUR, razlike v višini 3.000,00 EUR pa ni poravnala.

8.Višje sodišče je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v sporu majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), kar pomeni, da pritožbenih navedb in dokazov, ki izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje, ne more upoštevati. Pritožnica zato ne more uspeti z očitkom, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bilo blago dobavljeno v skladu s pogodbo. Iz istega razloga so nedovoljene pritožničine navedbe in dokazi (na katere se sklicuje in so pritožbi priloženi2 oziroma v njej smiselno predlagani3) o tem, da je ob prevzemu pošiljke zaznala, da je velik del sliv gnil in neprimeren za nadaljnjo prodajo, da slive niso bile sveže, da so bile iste slive zaradi slabe kvalitete zavrnjene že v Bosni in Hercegovini, da je vtoževani račun delno plačala, ker je zaradi stvarnih napak zadržala kupnino.

9.Navedena dejstva, ki jih toženka prvič konkretno navaja v pritožbi, in določeni dokazi (dve od priloženih listin4 ter pritožbeni dokazni predlog5) so tudi nedovoljene pritožbene novote. V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč tožnica navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), nato pa lahko vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo (drugi, tretji in četrti odstavek 452. člena ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranki ne navedeta v teh vlogah, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Zato ni dopustno šele v pritožbi navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, ki jih toženka ni pravočasno navedla oziroma predložila v za to predvidenih vlogah v postopku pred sodiščem prve stopnje.

10.Pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo ključne dokaze, je mogoče razumeti kot uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ni podana. Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da so slive ob dostavi v njeno skladišče na kamionu pregledali in na tovorni list CMR podali pripombo o kvaliteti, saj delna količina dobavljenih sliv sploh ni ustrezala predhodno dogovorjeni kvaliteti in ceni, o čemer so takoj obvestili dobavitelja. S tem je smiselno zatrjevala obstoj stvarnih napak (459. člen Obligacijskega zakonika - OZ), vendar svojih trditev ni ustrezno konkretizirala, saj ni določno navedla, katere lastnosti sliv (blaga) naj bi bile dogovorjene oziroma kakšna je bila dogovorjena kvaliteta, v čem naj bi bila neustreznost dobavljenih sliv in v kakšnem obsegu naj bi bila podana, prav tako ni časovno opredelila, kdaj naj bi napako grajala tožnici. V kolikor je toženka uveljavljala ugovor znižanja kupnine (478. člen OZ) za 3.000,00 EUR, bi ga morala jasno in določno uveljaviti ter hkrati tudi pojasniti, zakaj šteje, da je vrednost blaga z napako ravno za naveden znesek nižja v primerjavi z vrednostjo blaga brez napake. Toženka je ugovoru zoper sklep o izvršbi sicer priložila listinske dokaze,6 česar sodišče prve stopnje ni prezrlo, a je pravilno pojasnilo, da ti ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage (7. in 212. člen ZPP). Dokazi služijo preverjanju resničnosti predhodno ponujenih konkretiziranih trditev stranke, ne pa njihovem nadomeščanju.

11.Navedbe toženke v ugovoru zoper sklep o izvršbi so bile posplošene, na dopolnitev tožbe, v kateri je tožnica podala sklepčno in konkretizirano trditveno podlago, pa toženka ni odgovorila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so odločilna dejstva te zadeve neprerekana in zato štejejo za priznana, zaradi česar njihovo dokazovanje ni bilo potrebno (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).

12.Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen dejanski stan pravilno uporabilo določbe materialnega prava o obveznosti kupca, da prodajalcu plača kupnino (prvi odstavek 435. člena OZ). Zaradi ugotovitve, da je bilo dobavljeno blago brezhibno (ker toženka ni uspela s pavšalnim ugovorom stvarnih napak in znižanja kupnine), določbe OZ o jamčevanju prodajalca za stvarne napake niso prišle v poštev. Pritožbeno stališče, da naj bi sodišče prve stopnje napačno razlagalo dogovorjeno pariteto EXW BRUS, na pravilnost odločitve niti ne more vplivati, saj odločilni razlog izpodbijane sodbe ni v razlagi te paritete, temveč v tem, da toženka ugovora stvarnih napak ni pravočasno in konkretizirano uveljavila.

13.Pritožbene navedbe niso utemeljene, izpodbijana sodba pa tudi ni obremenjena s kršitvami, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Višje sodišče je zato pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

14.Toženka s pritožbo ni uspela, zato mora tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Višje sodišče jih je odmerilo po priglašenem stroškovniku in Odvetniški tarifi (OT) ter kot potrebne stroške (155. člen ZPP) priznalo za odgovor na pritožbo 375 točk (tar. št. 22/1 OT) in za materialne stroške 2 % oziroma 7,5 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar povečano za 22 % DDV in ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 279,99 EUR. Toženki pa ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, pregled spisa in dokumentacije v njem, poročilo stranki in obvestilo stranki o prejemu sodbe, ker te storitve niso samostojne in so že zajete v odgovoru na pritožbo. Prav tako ni priznalo stroška potrditve pravnomočnosti, saj gre za opravilo sodišča in ne odvetniško storitev. Toženka mora tožnici priznane stroške plačati na fiduciarni račun odvetniške pisarne v 8 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

-------------------------------