Jedro

Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 13. 9. 2010. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je glede prenehanja delovnega razmerja dopustno sodno varstvo. Z odpovedjo toženke se tožeča stranka ne strinja, ker so navedbe v njej neresnične in ne predstavljajo odpovednega razloga. Izredna odpoved lahko delodajalec izpodbija v sodnem postopku in je o njeni zakonitosti dolžno vsebinsko odločiti sodišče. Kot enakopravna stranka v pogodbi o zaposlitvi ima delodajalec pravico do sodnega varstva njegovih pravic.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/2008). Po preizkusu zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno in zakonito odločilo.

V obravnavanem sporu tožeča stranka kot delodajalec uveljavlja nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala toženka. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, za vodenje tega spora niso izpolnjene procesne predpostavke. V pravni literaturi je uveljavljeno stališče, da so procesne predpostavke okoliščine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno. Procesne predpostavke se nanašajo na dopustnost vodenja spora (274. člen ZPP). Ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen.

Zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca na podlagi tretjega odstavka 81. člena in prvega odstavka 112. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami), zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko tudi delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi. Sodno varstvo v tretjem odstavku 204. člena ZDR je namreč predvideno le v korist delavca, to je v primeru delodajalčeve redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 178/2007 z dne 28.5.2008, opr. št. VIII Ips 38/2007 z dne 2. 10. 2007 in opr. št. VIII Ips 136/2006 z dne 20. 6. 2006).

Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavke mora delodajalec upoštevati tako kot je bila podana in je nanjo vezan. Dejstvo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavke po 112. členu ZDR pa samo po sebi še ne pomeni, da je izredna odpoved podana v skladu s to določbo in drugimi določbami ZDR in da ima delavec zgolj zaradi izredne odpovedi pravico tudi do odpravnine (določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) in do odškodnine po drugem odstavku 112. člena ZDR. To tudi ne pomeni, da zaradi izredne odpovedi delavca v nasprotju z določbami ZDR delodajalec proti njemu ne bi mogel uveljavljati odškodninskega zahtevka po prvem odstavku 182. člena ZDR. Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje se zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi lahko ugotavlja le posredno – v zvezi s presojo utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino po drugem odstavku 112. člena ZDR oziroma zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela delavca.

Po povedanem tožeča stranka nima sodnega varstva za vodenje postopka, v katerem se uveljavlja le ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi toženke. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo v skladu s 365. členom ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.