17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.d., Ž., ki jo zastopajo B. B., C. C., Č. Č., D. D. in E. E., odvetniki v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1069/2001 z dne 26. 10. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica navaja, da vlaga pritožbo prepozno, ker so jo pooblaščenci s sodbo Vrhovnega sodišča seznanili šele po preteku roka za vložitev ustavne pritožbe, vendar je zadeva pomembna zaradi visoke davčne obveznosti. Ta naj bi bila posledica spreminjanja davčne prakse z navodili in neustavnega odločanja ter ravnanja davčnih organov, kar so hkrati tiste tehtne okoliščina, ki dopuščajo prepozno ustavno pritožbo. Pritožnica se v utemeljitev sklicuje na mnenji Ministrstva za finance in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, na podlagi katerih je od izplačanih nagrad delavcem iz naslova razdelitve dobička plačala akontacijo dohodnine. Z davčno odločbo pa ji je bilo naloženo še plačilo prispevkov za socialno varnost. Ker naj bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z danim mnenjem, zatrjuje kršitev načel pravne varnosti in kontinuitete uporabe prava (2. člen Ustave). Prav tako zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ker ji ni bilo zagotovljeno enako obravnavanje, saj sta sodišči nekritično povzeli odločitev davčnega organa in nista upoštevali različnega naziranja in ravnanja davčnega organa v istovrstnih zadevah. Kršena pa naj bi bila tudi svobodna gospodarska pobuda (74. člen Ustave), saj je morala zaradi visoke davčne obveznosti preusmeriti svoja sredstva, s čimer je omejila svojo širitev in konkurenčnost.

2.Po 52. členu Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek), s tem, da lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku šestdesetdnevnega roka (tretji odstavek). Navedeni pogoj za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka je podan, če je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče ugotoviti, da so bile z izpodbijanim aktom očitno hudo kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Vendar za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Določbi 2. in 74. člena Ustave nista ustavni določbi, ki bi zagotavljali konkretne človekove pravice ali temeljne svoboščine, zato se v ustavni pritožbi na kršitev teh določb ni mogoče sklicevati. Posebno utemeljeni razlogi za obravnavo prepozne ustavne pritožbe pa tudi ne izhajajo iz povsem pavšalnih in neizkazanih očitkov o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

3.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan