Jedro

Tožnica je revizijo vložila po odvetniku na nepristojno sodišče (VS RS). Ker je bila revizija na pristojno sodišče, to je sodišče prve stopnje, odstopljena po poteku roka, v katerem je revizijo treba vložiti, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno zavrglo, saj je tožnico zastopal kvalificiran pooblaščenec - odvetnik, tako da ne gre za nevednost ali očitno pomoto na strani tožnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo, ki jo je tožnica vložila po svojem pooblaščencu dne 22. 3. 2011 na Vrhovno sodišče RS.

Tožnica se je pritožila zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je bila v konkretnem primeru vložena revizija zoper sodbo pritožbenega sodišča v roku 30 dni, pri čemer je bila vložena neposredno na Vrhovno sodišče RS, kot očitna pomota v navedbi naslovnika. Meni, da revizija ni bila poslana stvarno nepristojnemu sodišču, saj je za njeno odločanje pristojno Vrhovno sodišče RS. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep, ker je bil izdan preuranjeno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije v izpodbijanem sklepu pravilna. Poleg tega sodišča prve stopnje v zvezi s takšno odločitvijo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožničine pritožbene navedbe še odgovarja.

Vloga je pravočasna, če prispe na pristojno sodišče v predpisanem roku. V kolikor prispe neposredno višjemu sodišču, morala pa bi biti poslana nižjemu, bo v takšnem primeru pravočasna le, če jo bo nepristojno sodišče še pravočasno odstopilo pristojnemu sodišču, ki jo bo prejelo pred potekom roka, v nasprotnem primeru pa ne. Vendar je zadnja strogost omiljena z določbo 4. odstavka 112. člena ZPP, po kateri se vloga šteje za pravočasno vloženo tudi v primeru, če prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni vložnikovi pomoti.

V konkretnem primeru je vložila tožnica revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča po kvalificiranem pooblaščencu – odvetniku dne 22. 3. 2011 pri Vrhovnem sodišču RS (morala bi jo pravilno pri sodišču prve stopnje), medtem ko jo je sodišče prve stopnje kot odstopljeno prejelo dne 20. 5. 2011, to je že po izteku predpisanega 30 dnevnega roka. Revizija je bila tako vložena na nepristojno sodišče. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča takšno ravnanje ne predstavlja nevednosti prava neuke stranke oz. da bi šlo v tej zvezi za očitno pomoto na strani vložiteljice, ki je bila zastopana po kvalificiranem pooblaščencu. V skladu z navedenimi razlogi je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je v konkretnem primeru revizijo kot prepozno zavrglo.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).