Jedro

Obstoj potrebnih pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe je treba strogo presojati. Za njeno izdajo mora upnik poleg verjetnosti obstoja terjatve (prvi pogoj) tudi izkazati (drugi pogoj), da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Za izdajo regulacijske začasne odredbe ni aktualno vprašanje obstoja pogojev iz 1. in 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, v poštev pa ne pride niti uporaba tretjega odstavka 270. člena ZIZ.

Predlagatelj je utemeljeval predlagano začasno odredbo s tem, da je potrebna za zagotovitev oskrbe (ki vključuje tudi nego) živali in izvedbo agromelioracijskih del. Zato je izdaja začasne odredbe umestna le v tem okviru.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 31. 8. 2012 spremeni tako, da se glasi: „1. Ugovoru nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep o začasni odredbi sodišča prve stopnje z dne 6. 6. 2012 spremeni tako, da se glasi: a) Predlagatelju se za potrebe oskrbe in prevoza živali ter izvajanja agromelioracijskih del na nepremičninah parc. št. 1537/1, 1545/1, 1548/0 in 1551/0, vse k.o. X, dovoli uporaba obstoječe poti, ki poteka po parc. št. 1552/0 k.o. X, in sicer od parc. št. 1224/1 do parc. št. 1551/0, obe k.o. X, za hojo in vožnjo z vsemi motornimi vozili in traktorji, nasprotna udeleženka pa je to uporabo dolžna trpeti.

b) V ostalem se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

c) Začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega pravdnega postopka.

2. V ostalem se ugovor zavrne.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi prvega sodišča z dne 6. 6. 2012. 2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi ugovoru in zavrne predlog za izdajo začasne odredbe. V pritožbi navaja, da veljajo določbe prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ tudi v postopku za izdajo začasne odredbe. Ker predlagatelj ni podal odgovora na ugovor, bi moralo prvo sodišče ugoditi ugovoru nasprotne udeleženke. V pritožbi ponavlja trditve, ki jih je podala že v ugovoru z dne 30. 6. 2012. Prvo sodišče je štelo, da postavljeni skedenj, v korist katerega predlagatelj uveljavlja nujno pot, predstavlja enostavni objekt, za katerega ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradnja enostavnega objekta se res lahko začne brez gradbenega dovoljenja, pri tem pa se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom, česar pa prvo sodišče ni ugotavljalo. Kaj je enostavni objekt določata 1.10 točka 2. člena ZGO-1 in Uredba Vlade RS o vrstah objektov glede na zahtevnost. Teh določb prvo sodišče ni upoštevalo, zato je zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi tega se izpodbijani sklep tudi ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Da ne gre za enostaven objekt, je razvidno že iz dejstev, ki jih navaja predlagatelj: gre za dvonadstropni objekt, v katerem so konjski hlevi in hlevi za druge živali, pa tudi njegovo domovanje, saj tam tudi spi oziroma stanuje. Objekta ne uporablja le sam, ampak ima v hrambi tudi konje drugih lastnikov. Glede na dimenzije skednja ni mogoče reči, da gre za konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno tehničnega preverjanja. Ni mogoče reči, da gre za objekt, ki ni namenjen prebivanju. Fekalije in gnoj predlagateljevih živali v skednju v nasprotju z ekološkimi in sanitarnimi predpisi zasmrajujejo precejšen del okolice. Predlagateljev objekt predstavlja gradnjo, za katero bi potreboval gradbeno dovoljenje. Ker ga nima, gre za črno gradnjo. Prvo sodišče bi moralo zato zavrniti predlagateljev predlog. Črno gradnjo predstavljajo tudi komunalni vodi, ki jih je predlagatelj napeljal v objekt brez ustreznih upravnih dovoljenj, saj ima v skednju vodo, elektriko in priključek na kanalizacijo. Prvo sodišče bi se moralo postaviti na stališče, da gre pri predlagateljevem objektu za črno gradnjo, v katere korist mu ne bo moglo ustanoviti nujne poti. Glede potrebnosti nujne poti za obdelavo kmetijskih zemljišč je prvo sodišče pozabilo, da je bila predlagatelju s sodbo sodišča prve stopnje P 85/2009 z dne 1. 12. 2010 priznana služnost prehoda čez zemljišče nasprotne udeleženke za spravilo sena in je o obsegu te služnosti že pravnomočno odločeno. Gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobiti, če gre za nadstreške, katerih površina ne presega 30 m2, višina najvišje točke pa ne 3,5 m. Predlagateljev objekt daleč presega navedene mere.

3. Predlagatelj ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče ob vročitvi ugovora nasprotne udeleženke predlagatelja ni opozorilo v smislu prvega odstavka 57. člena ZIZ, zato ni bilo podlage za uporabo določbe prvega odstavka 58. člena ZIZ.

6. Predlagana začasna odredba je ureditvena, zato je pri njeni izdaji potreben restriktiven pristop. Namen regulacijske začasne odredbe je ureditev spornega pravnega razmerja pred pravnomočnostjo sodne odločbe v glavni stvari, zato je njeno bistvo v varstvu določenega dejanskega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe. Obstoj potrebnih pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe je treba strogo presojati. Za njeno izdajo mora upnik poleg verjetnosti obstoja terjatve (prvi pogoj) tudi izkazati (drugi pogoj), da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Za izdajo regulacijske začasne odredbe ni aktualno vprašanje obstoja pogojev iz 1. in 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, v poštev pa ne pride niti uporaba tretjega odstavka 270. člena ZIZ.

7. Ni sporno, da predlagateljeve nepremičnine za redno rabo nimajo potrebne zveze z javno cesto. Za potrebe predlagateljevih nepremičnin in v breme nepremičnine nasprotne udeleženke sicer obstaja služnost hoje in spravila sena po obstoječi kolovozni poti, ki deloma poteka tudi po nepremičnini parc. št. 1552/0 k.o. X, ki pa ne zajema vseh potrebnih voženj v okviru opravljanja kmetijske dejavnosti na predlagateljevih nepremičninah. Nasprotna udeleženka trdi, da predlagatelj ni izkazal verjetnosti terjatve, ker je skedenj, v korist katerega uveljavlja nujno pot, črna gradnja, enako pa velja tudi za napeljane komunalne vode v ta objekt. Ali gre res za črno gradnjo ali ne, v tej zadevi ni pravno odločilno. Predlagatelj ne uveljavlja nujne poti v korist skednja ampak za potrebe opravljanja kmetijske dejavnosti na svojih nepremičninah (gre za štiri zemljiške parcele, skedenj pa je zgolj del nekaterih nepremičnin predlagatelja – pretežno stoji na parc. št. 1545/1, deloma pa še na parc. št. 1548/0, kot je razvidno iz priloge A7). Za odločitev o dovolitvi potrebne nujne poti zaradi zagotovitve (bodoče) redne rabe predlagateljevih nepremičnin v okviru kmetijske dejavnosti je nepomembno, ali mora predlagatelj pridobiti za skedenj, ki stoji na delu nekaterih od teh nepremičnin, ustrezna dovoljenja upravnih organov. V ustreznem upravnem postopku bo razčiščeno vprašanje, ali mora predlagatelj za skedenj pridobiti gradbeno dovoljenje. Če bi moral predlagatelj za svoj skedenj izposlovati gradbeno dovoljenje, bo moral za to poskrbeti; če tega ne bo storil, bo moral računati z možnostjo, da bo treba objekt porušiti. V tem primeru bo morda spremenjen le način izvajanja kmetijske dejavnosti predlagatelja na teh nepremičninah, za samo izvajanje kmetijske dejavnosti kot redno rabo pa je predlagatelj izkazal za verjetno, da je predlagana nujna pot potrebna, ne glede na to, ali na teh nepremičninah stoji skedenj.

8. Prvo sodišče je ugotovilo, da je predlagatelj izkazal za verjetnega tudi drugi pogoj, in sicer, da bo nasprotna udeleženka z začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo. Kot že rečeno uporaba tretjega odstavka 270. člena ZIZ v tovrstnih primerih začasnih odredb ne pride v poštev, zato je prvo sodišče glede ugotovljenega drugega pogoja za začasno odredbo zmotno uporabilo materialno pravo. Predlagatelj je v trditveni podlagi predlagane začasne odredbe zatrjeval tudi obstoj predpostavke iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (nastanek težko nadomestljive škode). Nasprotna udeleženka tem trditvam ni ugovarjala, zato se štejejo zatrjevana dejstva o obstoju predpostavke iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je predlagatelj izkazal oba pogoja za izdajo ureditvene začasne odredbe.

9. Obseg služnosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno v zadevi P 85/2009, ne preprečuje dovolitve nujne poti v obsegu, ki presega okvir te služnosti. Pri odločanju o izdaji začasne odredbe prvo sodišče ni ubralo že omenjenega restriktivnega pristopa. Ta se odraža tudi pri določitvi vsebine začasne odredbe, ki ne sme presegati namena njene izdaje (preprečitev nastajanja težko nadomestljive škode, ne pa realizacija zahtevka za dovolitev nujne poti). Predlagatelj je utemeljeval predlagano začasno odredbo s tem, da je potrebna za zagotovitev oskrbe (ki vključuje tudi nego) živali in izvedbo agromelioracijskih del. Zato je izdaja začasne odredbe umestna le v tem okviru.

10. Glede na povedano je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep tako, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (358. in 353. člen, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).