Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovor zoper odpust obveznosti zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je na ugovor upnika postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.
2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in smiselno predlagal njegovo razveljavitev.
3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz ugotovitev prvostopenjskega sklepa izhaja, da je podana ovira za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP, ker je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.
6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik zaprl blokirani TRR pri banki X d.d. dne 28. 5. 2013 in naslednji dan pri banki Y d.d. odprl nov TRR, na katerega je dne 4. 6. 2013 prejel nakazano dohodnino v višini 788,06 EUR. Sodišče prve stopnje je sklepalo, da je dolžnik blokirani račun zaprl ne le zaradi zmanjšanja stroškov vodenja računa, pač pa, da bi upnikom onemogočil zaseg sredstev, prejetih iz dohodnine. Z zaprtjem blokiranega računa je namreč dosegel, da je bila dohodnina nakazana na nov neblokirani račun in s tem ni bila dosegljiva za plačilo upnikov. Na podoben način je dolžnik postopal tudi v letu 2012, ko je dvignil denarna sredstva (4.000,00 EUR), ki jih je imel na pokojninskem stebru, tako da so bila nakazana na račun njegove mame, kar je tudi sam navedel v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Tudi iz tega dolžnikovega dejanja je po oceni prvostopnega sodišča mogoče zaključiti, da je s svojim premoženjem postopal na način, da le-to ne bi bilo dosegljivo upnikom.
7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tudi če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo. Le neodplačno razpolaganje oziroma razpolaganje za neznatno plačilo predstavlja oviro za odpust obveznosti (prim. 4. točko 399. člena ZFPPIPP).
8. Iz ugotovitev prvostopenjskega sklepa nadalje izhaja, da je dolžnik prodal motorno vozilo na podlagi pogodbe o komisijski prodaji z dne 28. 9. 2011 s kupcem S.K. za 2.900,00 EUR, kar je kupec plačal v 18-tih obrokih po 150,00 EUR oziroma 200,00 EUR na roke dolžniku. Kupec naj bi prevzel tudi polno kasko zavarovalno polico z vsemi bonitetami in obenem dal soglasje dolžniku za uporabo prodanega vozila. Ker je bil dolžnik od novembra 2011 prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in od tedaj dalje prejemnik denarne socialne pomoči, se je zavedal, da tega vozila ne bo mogel niti vzdrževati, kaj šele poplačati svoje dolgove. Zato bi moral poskrbeti, da bo vozilo prodal tako, da bo dosegel vsaj plačilo kupnine v enkratnem znesku, kar bi imelo nek finančni učinek na njegovo premoženje, saj zgolj od koristi, ki jo je imel od uporabe vozila, ni mogel poplačati upnikov. S tem je po oceni prvostopnega sodišča dosegel zmanjšanje čiste vrednosti svojega premoženja, kar je v škodo upnikom. Če tudi je dobil kupnino plačano po obrokih na roke, na to upniki niso mogli poseči. Glede na to, da je dolžnik vozilo po prodaji še obdržal v najemu (oziroma uporabi), je mogoč tudi zaključek, da je šlo za neodplačno razpolaganje.
9. Pritožbeno sodišče ne soglaša z ugotovitvami prvostopnega sodišča, da je šlo za neodplačno razpolaganje dolžnika, če je prodano vozilo še naprej obdržal v uporabi. V tem primeru bi lahko šlo kvečjemu za neodplačno razpolaganje kupca in ne dolžnika kot prodajalca vozila, kar pa za odločitev v tej zadevi ni odločilno. Presoja se namreč (ne)odplačnost razpolaganja dolžnika ne pa tretjih oseb v tem postopku. Prav tako pri odločanju o ustavitvi odpusta obveznosti ni odločilno, ali je dolžnik ravnal v škodo upnikov s tem, da je zmanjšal čisto vrednost svojega premoženja, saj bi v tem primeru šlo kvečjemu za izpodbojno pravno dejanje, kar pa ni predmet odločanja v zvezi z odpustom obveznosti. Ne glede na ugotovitve prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče v ravnanju dolžnika ni našlo elementov, na podlagi katerih bi lahko sklepalo na neodplačno razpolaganje oziroma na razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo.
10. V zvezi z nakazilom denarnih sredstev iz pokojninskega stebra na račun dolžnikove matere sodišče ugotavlja, da ima dolžnikova mati položaj upnice po sklepu Okrajnega sodišča v Kopru In 227/2011, torej je v tem primeru šlo za delno poplačilo dolga, kar ne more predstavljati neodplačnega razpolaganja s premoženjem.
11. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitane ovire za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP niso podane, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).