Jedro

V postopkih po ZPND velja nižji standard materialne resnice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka in zato, ker je ukrep začasen. Sodišče mora izvesti tiste dokaze, na podlagi katerih bo, ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice, možno dokazno oceniti utemeljenost predloga po ZPND.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V N 25/2024 z dne 16. 1. 2024, s katerim je sodišče izreklo ukrepe po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND).

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec, v kateri graja kršitev določb nepravdnega oziroma pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. V nadaljevanju podaja utemeljitev posamezno očitanih kršitev, pri čemer se povzema bistvo pritožbe: navaja, da je sodišče pri odločitvi upoštevalo tudi domnevne dogodke, ki naj bi se zgodili več kot šest mesecev pred izrekom ukrepa, s čimer je kršilo četrti odstavek 22.b člena ZPND. Pravno relevantni so izključno le dogodki med 16. 7. 2023 in 16. 1. 2024. Sodišče je časovno umestilo le spor z dne 8. 11. 2023. Pomanjkljivosti sklepa ne more nadomestiti sklicevanje na ugotovitve drugih organov. S tem je zmotno uporabilo materialno pravo in storilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Poudarja, da je dogodek z dne 8. 11. 2023 le enkratni dogodek, ki ga nasprotni udeleženec resnično obžaluje, nima takšne stopnje resnosti in zavržnosti, da bi se lahko kot enkratno ravnanje definiralo kot psihično nasilje. Res je uporabil neprimerne besede glede predlagateljice, vendar je tudi predlagateljica sama izzvala njegovo reakcijo. Meni, da je vprašanje ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do tolikšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND potrebno presojati objektivno, kar sodišče ni storilo. Sodišče v zapisu ni povzelo stisko nasprotnega udeleženca oziroma tega ni povzelo v obrazložitvi, četudi je v zapisniku naroka z dne 23. 5. 2024 zapisano, da sta jokala ob zaslišanju tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec. Očita kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za posege v temeljne pravice, zato je zelo pomembno načelo sorazmernosti. Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo vsakršni konfliktni odnosi med družinskimi člani. Razhod in tudi razmere med strankama so bile v zadnjih letih burne. Nadalje graja dokazno oceno kot pomanjkljivo, neprepričljivo in neskladno z določbo 8. člena ZPP. Sodišče je predvsem povzelo izpoved predlagateljice, pavšalno se sklicuje na ugotovitve preiskovalnega sodišča. Sklep ima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti - 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpovedbi prič A. A. in B. B., sestre predlagateljice, bi sodišče moralo oceniti kot pristranske, zlasti sestra ima nedvomno interes za pozitiven izid postopka. Ni jasno, zakaj je sodišče upoštevalo izjavo osebne zdravnice o domnevnem nasilju v letu 2022. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tem postopku se uporabljajo določbe ZPND. Subsidiarno, na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND se uporablja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter na podlagi 42. člena ZNP-1 še ZPP.

5. Nasilje v družini je opredeljeno v 3. členu ZPND. To je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtev). V obravnavani zadevi je predlagateljica zatrjevala in dokazala psihično nasilje, ki ga ZPND opredeljuje z ravnanji, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal psihično nasilje preko številnih poslanih SMS sporočil, v katerih je bil močno verbalno agresiven do predlagateljice in bil do nje žaljiv, s prihodi pred blok, kjer živi predlagateljica, pri čemer je bil ob nekaterih dogodkih prisoten mld. otrok nepravdnih strank1. Hudo stisko in strah so pri predlagateljici povzročili zlasti dogodki v jeseni leta 2023. Izrečene žalitve in grožnje so pri predlagateljici povzročile občutke strahu, nelagodja in hudo stisko. Pravno relevantna dejstva je sodišče z zahtevanim dokaznim standardom verjetnosti ugotovilo na podlagi skupne dokazne ocene, ki jo je napravilo na podlagi natančne presoje izvedenih dokazov: izpovedbe predlagateljice, izpovedbe nasprotnega udeleženca, izpovedbe prič A. A. in B. B. ter vpogledanih listinskih dokazov.

7. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec v dogodkih jeseni 2023 nad predlagateljico izvajal psihično nasilje kot ga opredeljuje ZPND. Pri psihičnem nasilju je predvsem pomembno kako ravnanje ali vedenje povzročitelja nasilja dojema žrtev nasilja2. Na podlagi ugotovitve, da je predlagateljico zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca strah, da se počuti užaljeno in zelo prizadeto, je sodišče materialnopravno pravilno opredelilo ravnanje nasprotnega udeleženca kot psihično nasilje po določbi zgoraj citiranega petega odstavka 3. člena ZPND. Pri tem pritožba neutemeljeno navaja, da je sodišče "domnevne dogodke presojalo subjektivno z vidika predlagateljice" ter se pri tem sklicuje na judikata, ki nista primerljiva z obravnavano zadevo3. 8. Kršitev določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih pritožba uveljavlja iz razloga, da dokazna ocena ni skladna z določbo 8. člena ZPP, ker ima sklep pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ni podana. Sklep sodišča prve stopnje temelji na razumni in preverljivi dokazni oceni, sodišče se je opredelilo do vseh bistvenih trditev in navedb nasprotnega udeleženca (točki 12 in 13 obrazložitve) ter navedlo razloge za odločitev. Tudi kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba očita s tem, da "kljub temu, da je sodišče prepoznalo tudi stisko nasprotnega udeleženca, pa tega ni povzelo v obrazložitev, četudi je v zapisniku naroka z dne 23. 5. 2024 zapisano, da sta jokala ob zaslišanju tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec, ni podana4. Sodišče je izpovedbo nasprotnega udeleženca dokazno vrednotilo in v obrazložitvi tudi navedlo, da je nasprotni udeleženec obžaloval neprimerno vsebino SMS sporočil in posnetega telefonskega razgovora. Vendar iz ocene celotne izpovedbe nasprotnega udeleženca izhaja, da nasprotni udeleženec še vedno ni kritičen do svojih žalitev, saj vso krivdo za svoje neprimerne besede in napetosti prelaga na predlagateljico, katera pa ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca doživlja kot hudo stisko in strah.

9. V postopkih po ZPND velja nižji standard materialne resnice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka in zato, ker je ukrep začasen. Sodišče mora izvesti tiste dokaze, na podlagi katerih bo, ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice, možno dokazno oceniti utemeljenost predloga po ZPND. Ni pa mogoče pritrditi nasprotnemu udeležencu, da je sodišče ukrepe izreklo na podlagi enkratnega dogodka. Sodišče je v točki 8 obrazložitve povzelo analizo dogajanja v zadnjih šestih mesecih pred izrekom ukrepa po ZPND5 in se pri tem sklicevalo na podatke iz spisa III Kpd 83368/2023 z dne 14. 11. 2023 ter povzelo, da je preiskovalni sodnik po pregledu obsežnih navedb in listinskih dokazov, podaljšal izrečen ukrep prepovedi približevanja do 12. 1. 2024. Nadalje se je sodišče opredelilo tudi do ugotovitev skrbstvenega organa, kateri je ugotovil veliko stisko in ogroženost, ker psihično nasilje nasprotnega udeleženca traja že leta in se stopnjuje (priloga A6). Odločitev pa je sprejelo na podlagi skrbne ter natančne presoje dokazov, ki jih je izvedlo v obravnavanem postopku. S povzemanjem zaključkov iz kazenskega preiskovalnega postopka je svojo odločitev le še dodatno utemeljilo.

10. Izpovedbo prič sosede predlagateljice A. A. in sestre B. B. je sodišče presojalo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi ter navedlo ustrezne razloge zakaj je izpovedbi ocenilo za verodostojni, zato so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene. Zgolj dejstvo sorodstvenega razmerja ne more ovreči zaključka o verodostojnosti sestrine izpovedbe.

11. Sodišče prve stopnje je glede na izvedeni dokazni postopek pravilno zaključilo, da ravnanja nasprotnega udeleženca ustrezajo pojmu psihičnega nasilja, kot ga opredeljuje 3. člen ZPND. Predlagateljica namreč ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca doživlja kot hudo stisko in strah. Ob ravnanju nasprotnega udeleženca se je počutila ponižana, njegova dejanja ji povzročajo ogroženost in druge duševne stiske. Da obstaja ogroženost predlagateljice izhaja tudi iz ugotovitev skrbstvenega organa, kateri je ocenil, da gre pri predlagateljici za visoko stopnjo ogroženosti (priloga A6).

12. ZPND varuje družinskega člana pred drugim družinskim članom tudi v primerih psihičnega nasilja, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroča strah, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialnopravne določbe, saj je ukrep izreklo v skladu z 19. členom ZPND.

13. Pritožba neutemeljeno očita, da je izrečeni ukrep nesorazmeren. Sodišče je tehtalo pravice predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Ustrezno je upoštevalo načelo sorazmernosti, ki na eni strani zavezuje državne organe, da žrtev ustrezno zaščitijo, na drugi pa strani pa temu organu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma v njihove medsebojne odnose. Po presoji pritožbenega sodišča so izrečeni ukrepi v trajanju enega leta, to je do 16. 1. 2025, primerni za potrebno in učinkovito zaščito žrtve ter ne predstavljajo nedopustnega posega v pravico nasprotnega udeleženca do svobode gibanja.

14. Glede na obrazloženo je potrebno pritožbo zavrniti in potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato mora nositi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Drugi odstavek 4. člena ZPND določa, da je v takem primeru žrtev nasilja tudi otrok. 2 Primerjaj VSL sklep IV C 755/2017. 3 VSM Sklep III Cp 184/2024: Upoštevaje, da med predlagateljico in nasprotnim udeležencem konstantno prihaja do medsebojnega žaljenja in prepiranja, v katerem pomembno vlogo igra tudi predlagateljica... VSL Sklep IV Cp 1089/2022: občasna verbalna žalitev, posmeh ali pomanjkanje izkazovanja spoštovanja sami po sebi še ne morejo biti podlaga za izrek ukrepov po ZPND, prav tako sama po sebi za izrek ukrepa ne zadošča kršitev nedotakljivosti stanovanja ali kršitev zasebnost... 4 Kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost), je napaka tehnične narave, če sodišče pri prevzemanju vsebine listin ali zapisnikov v razlogih odločbe tem dokumentom pripiše drugačno vsebino, kot pa jo imajo v resnici. 5 Pri tem pa ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče v nasprotju s četrtim odstavkom člena 22.b ZPND nepravilno upoštevalo dogajanja, ki so se zgodila več kot šest mesecev pred izrekom ukrepa.