Jedro

Dokaz z analizo DNA je bil opravljen korektno in v skladu z določbami ZPP. Pravdni stranki sta imeli možnost, da se izjavita o izbiri izvedenca (drugi odstavek 244. člena ZPP), izvedensko delo je bilo zaupano ugledni strokovni instituciji (prvi in tretji odstavek 245. člena ZPP), po izdelavi pisnega mnenja in tožnikovem nasprotovanju je bilo omogočeno neposredno zaslišanje izvedenca (253. člen ZPP in drugi odstavek 254. člena ZPP), ki je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in poskrbel, da je bila naknadno izdelana še dodatna analiza po tako imenovani rodbinski zvezi. Sodišče tudi ni slepo sledilo mnenju izvedenca, temveč ga je presodilo in utemeljilo v obrazložitvi sodbe. Ob takem stanju je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo zahtevo po postavitvi novega izvedenca, saj je bil dokaz z izvedencem pravilno izveden, poleg tega pa gre za izvedbo dokaza, ki hudo posega v ustavni pravici iz 18. in 35. člena URS.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek mladoletnega E.S., rojenega 10.10.1999 v T., s katerimi zahteva ugotovitev, da je toženi njegov oče, in plačilo preživnine od 01.06.2002 po 38.000 tolarjev mesečno. Proti tej sodbi se je pritožil, toda sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča, je tožnik pravočasno vložil revizijo. V njej izrecno ne navaja katere kršitve uveljavlja, saj najprej po svoje prikazuje dejansko stanje in navaja češ da je prišlo do njegovega spočetja na naraven način in da toženi ne zanika spolnega razmerja z njegovo materjo. V zvezi z ugotovitvami analize s pregledom DNA pa kritizira dejstvo, da izvedenčevega mnenja ni mogoče preveriti, ne more preizkusiti niti izvida, niti mnenja, da bi se lahko prepričal v pravilnost izbranega in uporabljenega postopka in rezultatov. Slepega zaupanja izvedencu ne sprejema, ker se je v praksi že večkrat izkazalo, da menja izvedencev niso brez napak, pa čeprav so rezultat matematičnih analiz in laboratorijskih izvidov. Zato graja stališči sodišč prve in druge stopnje, da ni mogoče uporabiti določbe 245. člena ZPP, ki jo je v povezavi 254. členom ZPP mogoče razumeti le tako, da je v zapleteni zadevi mogoče postaviti več izvedencev z enako nalogo, saj če temu ne bi bilo tako, ne bi moglo priti do situacije, ko se izvedenci glede izvida in menja ne bi strinjali (154. člen ZPP). Zaradi unikatnosti izvedenca v obravnavani zadevi pa ni mogoče preveriti pravilnosti podatkov in je bila odvzeta možnost da se ti podatki preverijo. Sodišču druge stopnje očita, da je napačno uporabilo določbe ZPP, ki se nanašajo na izvedence, predvsem določbo 245. člena ZPP, zaradi česar je sprejeta odločitev nepravilna. Predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje z naročilom, da ugodi dokaznemu predlogu po določitvi novega izvedenca za DNA analizo.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Uvodoma je treba pojasniti, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko je bila izčrpana ustavna pravica do pravnega sredstva. Ker je izredno pravno sredstvo naperjeno proti že pravnomočni sodbi, je dovoljeno samo v tistih primerih, ki jih izrecno dovoljuje ZPP. Zakon v 370. členu ZPP omogoča revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj je namenjena enotni uporabi prava v državi, revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ne dovoljuje. Zato je revizijsko sodišče presojalo revizijsko izvajanje le, kolikor sodišču prve stopnje in zlasti sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. in zlasti 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP.

Revizija trdi, da sta sodišči kršili določbe o izvajanju dokazov z izvedenci, ker sodišče prve stopnje ni omogočilo predlagane izvedbe dokaza z novim izvedencem, sodišče druge stopnje pa je pritožbo v zvezi s tem zavrnilo. Toda revizija spregleda, da sodišče načeloma izvaja tiste dokaze, ki jih predlagata pravdni stranki (prvi odstavek 7. člena ZPP) in da je tožnik dokazoval vzročno zvezo med spolnimi odnosi njegove matere in toženca samo z ekspertizo izvedenca. Le toženec je predlagal zaslišanje pravdnih strank in ko je bil zaslišan, je sicer priznal spolne odnose s tožnikovo materjo, vendar v času, ki ni vzročni zvezi z nosečnostjo tožnikove matere in s tožnikovim rojstvom. Za to, da je bil v kritičnem času na počitnicah zunaj Slovenije, je celo predlagal dokaz s poizvedbami pri delodajalcu, ki pa mu je tožnik nasprotoval. Tedaj je bil sprejet dokazni sklep o izvedbi krvne analize, ki je dal negativen rezultat. Zato niso resnične trditve v reviziji, češ da toženec ni zanikal nezaščitenih spolnih odnosov in da so obstajali temeljni pogoji za spočetje tožnika. Na peti strani sodbe je sodišče razložilo, da sta bili izpovedi pravdnih strank nasprotujoči in da je opravljena analiza DNA lahko potrdila ali ovrgla ta nasprotja. Bila je torej eden izmed dokazov, ki jih je na predlog pravdnih strank izvedlo sodišče in jih je po načelu iz 8. člena ZPP vrednotilo vsakega posebej in vse skupaj, pri čemer je sodelovanje izvedenca potrdilo toženčevo izpoved.

Dokaz z analizo DNA je bil opravljen korektno in v skladu z določbami ZPP, zlasti tistimi iz 243. - 256. člena ZPP. Pravdni stranki sta imeli možnost, da se izjavita o izbiri izvedenca (drugi odstavek 244. člena ZPP), izvedensko delo je bilo zaupano ugledni strokovni instituciji (prvi in tretji odstavek 245. člena ZPP), po izdelavi pisnega mnenja in tožnikovem nasprotovanju je bilo omogočeno neposredno zaslišanje izvedenca (253. člen ZPP in drugi odstavek 254. člena ZPP), ki je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in poskrbel, da je bila naknadno izdelana še dodatna analiza po tako imenovani rodbinski zvezi. Sodišče tudi ni slepo sledilo mnenju izvedenca, temveč ga je presodilo in utemeljilo v obrazložitvi sodbe. Ob takem stanju je sodišče prve stopnje po pooblastilu iz drugega odstavka 213. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 406. člena ZPP utemeljeno zavrnilo tožnikovo zahtevo po postavitvi novega izvedenca na Dunaju ali v Munchnu, saj je bil dokaz z izvedencem pravilno izveden, poleg tega pa gre za izvedbo dokaza, ki hudo posega v ustavni pravici iz 18. in 35. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91 - I. - 69/04).

Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo pritožbene trditve o kršitvi postopka, ker ni bil postavljen nov izvedenec, in je pravilno pojasnilo, da prvi odstavek 245. člena ZPP samo izjemoma omogoča sodišču, da določi dva ali več izvedencev, ki dajo izvid skupaj ali ločeno (prvi odstavek 254. člena ZPP). Samo če se ločena mnenja bistveno razlikujejo in razlik ni mogoče odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, se ponovi dokazovanje z istim ali z drugimi izvedenci (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP).

Tako se izkaže, da niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija. Ker je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno (371. člen ZPP), je s sodbo zavrnilo neutemeljeno revizijo (378. člen ZPP). S tem je zavrnilo predlog tožnika za povrnitev stroškov revizije.