Jedro

Sporne pogodbene določbe povsem jasno določajo, da za dragocenosti in numizmatično zbirko velja zavarovalnca vsota določena v tabeli 2. Ker so te določbe dovolj jasne, jih je mogoče uporabiti tako kot se glasijo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v toliko spremeni, da poslej v celoti glasi: ″1. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 2.908,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2015 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 728,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka dalje do plačila.

2. V presežku za nadaljnjih zahtevanih 5.810,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2015 dalje do plačila se tožbeni zahtevek zavrne.″

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 69,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnikoma 6.947,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 22. 4. 2015 dalje do plačila in jima povrniti pravdne stroške. V presežku za nadalje zahtevanih 1.230,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2015 dalje do plačila je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Toženka v pravočasni pritožbi izpodbija sodbo v celoti. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma podredno z znižanjem prisojene zavarovalnine oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnika se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev in priglašata stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče sodbo preizkusi v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Zaradi toženkine navedbe, da se pritožuje zoper celotno sodbo, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje tudi zoper del, v katerem je v postopku uspela, velja zaradi jasnosti pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da toženka izpodbija sodbo le v delu, v katerem ni zmagala v sporu, torej v prisodilnem delu in odločitvi o stroških.

6. Pritožnica trdi, da v obravnavanem primeru zavarovalno kritje ni podano, ker zaradi odsotnosti elementa nasilja ne gre za vlomsko tatvino.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilec v zaklenjeno hišo prišel tako, da je odprl zaklenjena električna garažna vrata s sredstvom, ki ni bilo namenjeno za redno odklepanje, najverjetneje s pomočjo neoriginalnega daljinca oziroma čitalca kod. Pravilnosti te ugotovitve pritožba niti ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljena dejstva pravilno opredelilo, da je potrebno presojo, ali je podana vlomska tatvina, opreti na 2. točko drugega odstavka 51. člena Splošnih pogojev Dom __ 01-DOM-01/09 (v nadaljevanju Splošni pogoji). Ta določa, da je vlomska tatvina, če storilec odpre zaklenjene prostore s ponarejenim ključem ali drugim sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje. Pritožbeno stališče o nujnosti obstoja elementa nasilja za opredelitev vlomske tatvine je napačno, saj obstoj takšne okoliščine v Splošnih pogojih ni predpisan. Materialnopravni zaključek prvostopnega sodišča, da gre v obravnavanem primeru za vlomsko tatvino, se tako izkaže za pravilnega.

8. Pritožbena trditev, da tožeča stranka ni zatrjevala nejasnosti določb Splošnih pogojev, ni pravilna, saj je tozadevne trditve stavila v prvi pripravljalni vlogi, vloženi na dne 19. 5. 2017. Na pritožbeno trditev, da niso bile podane ustrezne trditve glede (znamke) zlatnikov, pa gre odgovoriti, da je tožeča stranka v vlogi z dne 5. 6. 2017 natančno in določno navedla, kakšni zlatniki so ji bili odtujeni.

9. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je določba drugega odstavka 7. člena Splošnih pogojev, ki za numizmatične zbirke in dragocenosti določa omejeno zavarovalno vsoto do zneska, navedenega v Tabeli 2, v povezavi s Tabelo 2 na str. 18 Splošnih pogojev, za potrošnika nejasna in glede navedbe zavarovalne vsote tudi v nasprotju z zavarovalno polico.

10. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti gornje pritožbene navedbe je v prvem odstavku 82. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo. Iz zavarovalne police izhaja, da je bilo glede zavarovanja premičnin sklenjeno nadstandardno zavarovanje premičnin Kritje B4 za zavarovalno vsoto 45.000,00 EUR. V Splošnih pogojih je določeno, da so v primeru, ko so zavarovani stanovanjski predmeti (1. točka prvega odstavka 7. člena), numizmatične zbirke in dragocenosti zavarovane le do zneska, navedenega v Tabeli 2 (drugi odstavek 7. člena Splošnih pogojev), če na polici vrednost teh stvari ni določena (5. točka drugega odstavka 8. člena Splošnih pogojev). Po prvi alineji točke I/1 Tabele 2 so dragocenosti pri paketu B4 zavarovane skupaj do 1.000,00 EUR. Prav tako je numizmatična zbirka po drugi alineji točke I/1 Tabele 2 zavarovana skupaj do 1.000,00 EUR.

11. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da sporne pogodbene določbe povsem jasno določajo, da za dragocenosti in numizmatično zbirko velja zavarovalna vsota, določena v Tabeli 2, in ne zavarovalna vsota 45.000,00 EUR, ki je v zavarovalni polici navedena za stanovanjske predmete. Sploh glede na to, da je v tretjem odstavku 7. člena Splošnih pogojev določeno, da se zbirke in dragocenosti lahko zavarujejo za višje zavarovalne vsote, če je to v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, pri čemer mora biti v takem primeru posebni seznam tako zavarovanih predmetov sestavni del police, pri vrednosti predmeta/zbirke nad 3.000,00 EUR pa mora biti polici priložen še natančen opis in fotografije. Glede dragocenosti pa je določeno, da se morajo nahajati v ustreznem varnostnem hranišču. 12. Gornje pogodbene določbe so jasne. Sploh glede na to, da dodatna premija ni bila obračunana. Zato jih je potrebno uporabiti tako kot se glasijo. Ugotavljanje, ali je bil skupni namen pogodbenih strank, da se tudi numizmatična zbirka in dragocenosti zavarujejo do višine zavarovalne vsote v znesku 45.000,00 EUR, kot sta to trdila tožnika, ni relevantno (drugi odstavek 82. člena OZ).

13. Pritožba utemeljeno poudarja, da sta tožnika iz gornjih razlogov po zavarovalni pogodbi upravičena zgolj do zavarovalnine v višini 1.000,00 EUR za numizmatično zbirko1, v višini 1.000,00 EUR za dragocenosti2 ter v višini 908,00 EUR za oblačila. Od zneska 2.908,00 EUR je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od 22. 4. 2015 dalje, torej od dneva, od katerega je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bila toženka v zamudi, čemur se pritožba prav tako niti ne protivi.

14. Pritožbi toženke je bilo potrebno delno ugoditi ter sodbo sodišča prve stopnje zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno spremeniti (peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu, v katerem se je pritožba zavzemala za celotno zavrnitev zahtevka, se pritožba ni izkazala za utemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti, saj niso bili podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodbo sodišča prve stopnje je bilo potrebno v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

15. Zaradi spremembe prvostopne sodbe je bilo potrebno poseči tudi v prvostopno odločitev o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena in drugi odstavek 154. člena ZPP). Doseženi uspeh tožnikov tako sedaj znaša 33% (uspela sta z zneskom 2.908,00 EUR od zahtevanih 8.718,00 EUR), toženkin pa 67%. Tako sta tožnika upravičena do povrnitve pravdnih stroškov v znesku 850,57 EUR (= 33% od prvostopno odmerjenih 2.577,47 EUR), toženka pa do 122,48 EUR (= 67% od prvostopno odmerjenih 182,80 EUR). Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov je toženka dolžna povrniti tožnikoma 728,09 EUR.

16. Pravdni stranki sta v sorazmerju s pritožbenim uspehom upravičeni še do povrnitve potrebnih pritožbenih stroškov (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP, prvi in drugi odstavek 154. člena ter 155. člen ZPP).

17. Potrebni pritožbeni stroški toženke znašajo 285,00 EUR, kolikor po Zakonu o sodnih taksah znaša sodna taksa za pritožbo pri vrednosti spornega predmeta 6.947,78 EUR. Priglašeni materialni stroški za poštnino in kopije v višini 10,00 EUR niso bili priznani, saj jih toženka ni izkazala. Potrebni pritožbeni stroški tožnikov, odmerjeni na podlagi Odvetniške tarife, prav tako od vrednosti spornega predmeta 6.947,78 EUR, znašajo 228,47 EUR (odmera je razvidna iz v pritožbi specificiranega stroškovnika - v spisu na listovni številki 151).

18. Toženkin pritožbeni uspeh znaša 58%, za kolikor je uspela prisojeni znesek znižati (iz 6.947,78 EUR na 2.908,00 EUR). Zato je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v znesku 165,30 EUR (= 58% od 285,00 EUR). Tožnika pa sta upravičena do povrnitve 95,96 EUR (= 42% od 228,47 EUR). Po pobotanju stroškov obeh pravdnih strank sta tožnika dolžna toženki povrniti pritožbene stroške v znesku 69,34 EUR. V kolikor tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bosta povrnila, sta dolžna od tega zneska plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

1 Prvostopno sodišče je za zbirko petih zlatnikov prisodilo zavarovalnino v višini skupne vrednosti 2.465,78 EUR. 2 Prvostopno sodišče je za dragocenosti prisodilo zavarovalnino v višini skupne vrednosti 3.574,00 EUR.