Jedro

Zakonitost kazenskega postopka določa sam ZKP, pa tudi sicer v zadevi ne gre za zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam, glede že na dane izjave v predkazenskem postopku, ne bi razumel česa je obdolžen, pa tudi ne bi mogel podati svojega zagovora in odgovarjati (če ne bo izkoristil pravne možnosti, da se ne bo zagovarjal) na posamezna vprašanja. Takšno obravnavanje terja tudi načelo pravičnosti, ki je obseženo v določbi 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnilo prošnjo prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da je prosilec 24. 3. 2015 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku opr. št. I K 60631/2011 Okrajnega sodišča v Velenju, v obliki zastopanja po odvetniku v navedeni kazenski zadevi. Tožena stranka razlaga določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa objektivni pogoj pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbo tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

2. V nadaljevanju navaja določbo 3. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki določa domnevo nedolžnosti ter določbo 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, ima pravico da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Ker obramba ni obvezna, je treba v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava gledati na interes pravičnosti, na pojem katere pa se na abstraktni ravni opira tretji odstavek 24. člena ZBPP, ki določa, da je zadeva očitno nerazumna kadar je v nasprotju z interesi pravičnosti. Ker zakonodaja tega pojma ne določa, je treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo ime obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom.

3. Temeljno načelo ZKP je tudi načelo iskanja resnice po 17. členu, po katerem sodišče odločilnih dejstev ne ugotavlja samo na predlog strank, temveč tudi po uradni dolžnosti. Sklicuje se na več sodb Upravnega sodišča RS. V nadaljevanju navaja obtožni predlog in dejansko stanje, ki iz njega izhaja. Prosilec ni v prošnji navedel nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom. Glede na to, da so dejstva in dokazi jasni, da ne gre za zapleten kazenski postopek, (sodišče bo po uradni dolžnosti med drugim ugotavljalo dejstva tako pri odločanju, ali je obdolženi kriv ali ne, kot pri odmeri kazenske sankcije), ki so prosilcu v korist in jih sam zaradi svoje nevednosti ne uveljavlja, sodišče ne dvomi, da je do tega dogodka dejansko prišlo na način, opisan v obtožnem aktu, zaradi česar po oceni sodišča prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh, oziroma je nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Glede na navedeno, je prošnjo prosilca kot neutemeljeno v smislu 24. člena ZBPP zavrnilo.

4. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Zaradi slabe zdravstvene in finančne situacije se ni sposoben zagovarjati sam. Po poklicu je gradbeni tehnik, opravljen ime strokovni izpit odgovornega vodja del, gradbene stroke z dne 19. 5. 1982, ki ga je izdala Inženirska zbornica Slovenije, ki je potrjen s pričo. Glede podtaknjenega dokumenta diplome se naj zasliši še priča B.B. iz C., ta je dne 10. 8. 2010 fotokopijo diplome prijavil na policijsko postajo v Velenju. Navaja še kazniva dejanja, ki naj bi jih po njegovem mnenju opravil navedeni B.B. Zoper njega je zaradi kaznivih dejanj vložen tudi premoženjsko pravni zahtevek v višini 509.351,21 EUR. Po tožnikovem mnenju je policist Č.Č. vstavil stavek, da je diplomirani gradbeni inženir na Policijski postaji v Velenju. Navedeni policist je bil suspendiran zaradi ponarejanja listin. To je naveza B.B. številka I Kr 27659/2014-11 Okrajno sodišče v Velenju. Navaja pogodbo o vodenju gradbenih del in ponarejeni zapisnik. Predlaga, da mu sodišče dodeli zagovornika za brezplačno pravno pomoč.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne določbe ZBPP, na katere se sodišče sklicuje, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). ZBPP določa pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, med katerimi so subjektivni pogoji, ki so vezani na stranko, in ki določajo njen finančno premoženjski pogoj, ki se v tem postopku ni presojal, glede na to, da je tožena stranka odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnila že zaradi tega, ker ni bil izpolnjen objektivni pogoj, ki ga določa 24. člena ZBPP. Navedena zakonska določba določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh, in da je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena, ki pa posredno vsebuje interes pravičnosti, ki v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, kot že pravilno razlaga tožena stranka določa, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je v nasprotju z interesi pravičnosti. Gre za to, da se mora obdolženemu zagotoviti pošten postopek, ali je ta zagotovljen z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera.

8. V spornem primeru je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP, ki določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zakonitost postopka določa sam ZKP, pa tudi sicer ne gre za zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam, glede že na dane izjave v predkazenskem postopku, ne bi razumel česa je obdolžen, pa tudi ne bi mogel podati svojega zagovora in odgovarjati (če ne bo izkoristil pravne možnosti, da se ne bo zagovarjal) na posamezna vprašanja. Takšno obravnavanje, kot ga je podrobno razložila tožena stranka, terja tudi načelo pravičnosti, ki je kot že navedeno obseženo v določbi 24. člena ZBPP. Glede na utemeljeno in obširno navedbo razlogov za neodobritev brezplačne pravne pomoči, so brez pravnega podlage tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da je bila tožniku zadeva podtaknjena s strani znane osebe in da gre za korupcijsko dejanje policista na Policijski postaji Velenje. Tožnik tudi sicer v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne navaja okoliščin, iz katerih bi tožena stranka lahko sklepala, da tožnik ne bi razumel česa je obdolžen in ne bi mogel sodelovati v postopku oziroma, da bi mu lahko bil pošten postopek zagotovljen samo v primeru dodelitve zagovornika.

9. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.