Jedro

1. Če so sicer izpolnjene predpostavke za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju, se po ZSPOZD šteje, da je prišlo do naklanjanja ugodnosti upnikom oz. oškodovanja upnikov, čim ob začetku stečajnega postopka stečajna masa ni zadoščala za popolno poplačilo terjatev (prenehanje obrestovanja in učinki inflacije).

2. Čim v dvostransko obveznem pravnem poslu ni prišlo do istočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti obeh pogodbenih strank oz. do izpolnitve v najkrajšem časovnem razmaku, ima poznejša izpolnitev pogodbene obveznosti (bodočega) stečajnega dolžnika značaj naklanjanja ugodnosti posameznem upniku.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je (med drugim) razsodilo, da je brez pravnega učinka nasproti stečajni masi DO N., Ljubljana, izročitev pravnim prednikom toženih strank s strani DO N. (v izreku prvostopne sodbe navedene) računalniške opreme in sicer glede tretje tožene stranke v obsegu, v katerem si je njen pravni prednik poplačal svojo terjatev zoper DO N. v višini 15.000,00 din. Toženi stranki je zato naložilo, da mora v stečajno maso vrniti znesek 15.000,00 din s pripadki. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V pravočasni reviziji, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge, predlaga tožena stranka revizijskemu sodišču, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato z revizijo ni mogoče izpodbijati dokazne ocene sodišča prve oziroma druge stopnje, niti navajati novih dejstev oziroma predlagati novih dokazov. V kolikor vlagatelj revizije to vendarle stori, revizijsko sodišče tega pri svojem odločanju ne upošteva, ampak odloči upoštevajoč dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev pritožbenega sodišča. Revizija očita pritožbenemu sodišču, da ni odgovorilo na pritožbeno trditev, da sklepanje sodišča (prve stopnje), da je bila računalniška oprema dobavljena tistemu, ki jo je plačal nima nobene osnove. Zaradi tega naj izpodbijana sodba ne bi imela razlogov o odločilnih dejstvih.

Do očitane kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo. Dejanski zaključek sodišča prve stopnje, da je bila oprema nabavljena v korist tistega, ki jo je plačal, sta izpodbijali pritožiteljici samo s posplošeno trditvijo, da takšno sklepanje nima nobene podlage. Na takšno posplošeno trditev je pritožbeno sodišče dovolj odgovorilo z ugotovitvijo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje popolnoma in pravilno ugotovilo, pri čemer se je sklicevalo tudi na razloge v prvostopni sodbi.

S trditvijo, da sodišče prve stopnje ni utemeljilo ugotovitve, da je imela tožena stranka terjatev proti DO N. prihaja tožena stranka v reviziji sama s seboj v nasprotje. Takoj v nadaljevanju omenjene trditve namreč pove, da utemeljitev sodišča prve stopnje ni zadostna. Sodišče prve stopnje je torej svojo dejansko ugotovitev obrazložilo. Očitek, da je ni obrazložilo tako, kot bi to po mnenju tožene stranke moralo pa spada že v področje dejanskega stanja.

Stečaj zoper DO N. se vodi še po zakonu o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 72/86; v nadaljevanju: ZSPOZD). Po 189. členu omenjenega zakona je bila ena od posledic začetkov stečajnega postopka prenehanje obrestovanja terjatev do dolžnika . Zaradi inflacijskih gibanj je zato obstojala možnost, da so bili upniki iz stečajne mase, ki ob začetku stečajnega postopka nikakor ni zadoščala za popolno plačilo njihovih terjatev, ob njeni razdelitvi nominalno (ne pa realno) v celoti poplačani. Ta okoliščina pa ne more imeti za posledico izključitve uporabe določb o izpodbijanju pravnih dejanj v stečaju. Odločilno je, kakšna je bila situacija ob začetku stečajnega postopka. Upoštevajoč to pa sta tako sodišče prve stopnje, kot tudi sodišče druge stopnje odločali izhajajoč iz ugotovitve, da ob začetku stečajnega postopka stečajna masa ni zadoščala za popolno poplačilo upnikov. Čim pa je tako, so pravna dejanja , ki jih je načeloma možno izpodbijati v stečajnem postopku, pomenila naklanjanje ugodnosti upnikom oziroma oškodovanje upnikov. Zato ni točna revizijska trditev, da dejstvo oškodovanja ni ugotovljeno. Izraz "praviloma", ki ga je uporabilo pritožbeno sodišče pa se ne nanaša na konkreten stečaj, ampak na možnost do katere lahko pride pri stečajih, ki se vodijo po ZSPOZD.

Sodišči druge in prve stopnje sta glede na to, kolikšna časovna razlika je bila med plačilom računalniške opreme in njeno izročitvijo, pravno pravilno razlagali izročitev računalniške opreme kot pravno dejanje, ki ga je v stečaju možno izpodbijati. Situacija iz 1. točke 3. odstavka 199. člena ZSPOZD se namreč lahko pojavi tudi pri izpolnjevanju nasprotnih vrednostno ekvivalentnih obveznosti iz istega dvostransko obveznega pravnega posla (če gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, nastopi situacija iz 2. točke 3. odstavka 199. člena ZSPOZD). Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi nekega pravnega posla, samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če predstavlja odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dve dejanji istočasni, ali če si neposredno sledita eno drugemu. Če ta pogoj ni izpolnjen, dobi tista pogodbena stranka, kateri druga pogodbena stranka svoje obveznosti ni izpolnila na zgoraj omenjeni način, položaj upnika, ki je enak položaju drugih upnikov. Kasnejša izpolnitev temu upniku je zato pravno dejanje, ki ga je v stečaju možno izpodbijati, če so za to izpolnjene ostale predpostavke izpodbijanja. Ravno takšna situacija pa je v obravnavanem primeru glede na to, kdaj je bila oprema izročena. Navedeno pomeni, da lahko osebo, ki je sklenila z (bodočim) stečajnim dolžnikom dvostransko obvezen pravni posel v zadnjem letu predno je bil začet stečajni postopek, obveznosti obeh pogodbenih strank pa ne bodo sočasno izpolnjene, zadenejo posledice določb o izpodbijanju pravnih dejanj v stečaju.

Tožena stranka zmotno meni, da je bila tožba proti njej vložena zaradi njene solidarne odgovornosti za obveznosti DO L. Vložena je bila zato, ker je DO N. v zadnjem letu, predno je šla v stečaj storila dejanje - izročila računalniško opremo -, s katerim je poplačala tudi njeno terjatev do DO N. v višini 15.000,00 din.

Uveljavljani revizijski razlogi torej ne obstojijo. Zato in ker tudi tisti revizijski razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po 386. členu ZPP po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.