Jedro

V danem primeru ni mogoče spregledati, da je upnica poleg tega, da je solastnica četrtine hiše, v kateri živi, tudi solastnica polovice hiše v gradnji, da je solastnik druge polovice njen mož, da imata prihranke na bančnih računih ter da višine le-teh upnica ni navedla. Enako velja za prihranke upničinega sina. Upnica in njen mož pa imata tudi vsak svoj avto. Ob tako izkazanem premoženjskem stanju upnice in njenih družinskih članov, glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je zgoraj navedeno premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, predlogu upnice za odlog plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi. Upnica bi morala že v predlogu navesti minimum tistih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je njen predlog utemeljen. Navedla pa je le, naj ji sodišče zaradi minimalnih sredstev za preživljanje odobri 24-mesečni odlog plačila vseh taks v tem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za odlog plačila vseh sodnih taks in pristojbin upnice ... z dne 6. 6. 2016 (red. št. 502) zavrnilo.

2. Upnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njenemu predlogu za odlog plačila sodnih taks v tem postopku ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti upničinega predloga za odlog plačila sodnih taks upoštevalo, da je upnica solastnica ¼ stanovanjske hiše, ½ hiše v gradnji, kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja oziroma kmetijskih strojev, ki ji daje dobiček in sicer ½ parcele št. 6/4 in parcele 4/3 k. o. ..., lastnica osebnega vozila Opel Astra, letnik 2003 ter da ima na varčevalnem računu, odprtem pri X. d. d., prihranke. Nadalje je upoštevalo, da ima upničin mož, ki stanuje na istem naslovu kot upnica, v lasti enake deleže na istih nepremičninah kot ona, da ima osebni avtomobil znamke Golf Basis, letnik 2002, prihranke na varčevalnem računu pri X. d. d. ter da prejema plačo v neto višini 692,07 EUR. Upničin sin, stanujoč na istem naslovu kot upnica, prejema plačo v neto višini 604,53 EUR in ima prihranke na računu pri Y. d. d. Višina prihrankov za nobenega od zgoraj navedenih ni bila navedena. Upničina hči, ki prav tako stanuje na istem naslovu kot upnica, pa prejema denarno socialno pomoč ter plačo, katere višina prav tako ni bila navedena. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno premoženjsko stanje upnice in njenih družinskih članov ter glede na njihove dohodke pravilno zaključilo, da upnica, ki ni prejemnica denarne socialne pomoči, ni dokazala, da bi bila s takojšnjim plačilom sodnih taks ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (tretji odstavek 11. člena ZST-1).

5. Pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo dejstva, da nima in ne prejema osebnega dohodka. Poleg kriterija povprečnega mesečnega dohodka na člana družine je namreč pri odločanju o predlogu za odlog plačila sodnih taks potrebno upoštevati tudi premoženje predlagatelja in njegovih družinskih članov (prvi odstavek 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP, ki se upošteva kot izhodišče za presojo pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz tretjega odstavka 11.člena ZST-1). Sodišče tako ne glede na slab dohodkovni položaj predlagatelja (iz upničine izjave izhaja, da ne prejema dohodkov), njegov predlog za odlog plačila sodnih taks lahko zavrne že glede na vrednost njegovega premoženja (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 144/2014 z dne 29. 5. 2014).

6. V danem primeru ni mogoče spregledati, da je upnica poleg tega, da je solastnica četrtine hiše, v kateri živi, tudi solastnica polovice hiše v gradnji, da je solastnik druge polovice njen mož, da imata prihranke na bančnih računih ter da višine le-teh upnica ni navedla. Enako velja za prihranke upničinega sina. Upnica in njen mož pa imata tudi vsak svoj avto. Ob tako izkazanem premoženjskem stanju upnice in njenih družinskih članov, glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je zgoraj navedeno premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, predlogu upnice za odlog plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi. Upnica bi namreč morala že v predlogu navesti minimum tistih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je njen predlog utemeljen. Navedla pa je le, naj ji sodišče zaradi minimalnih sredstev za preživljanje odobri 24-mesečni odlog plačila vseh taks v tem postopku.

7. Upnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je odločilo le o odlogu plačila sodnih taks po treh plačilnih nalogih. Iz izreka izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je odločilo o predlogu za odlog plačila vseh taks v tem postopku.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).