Jedro

Tožnik je vlogo za brezplačno pravno pomoč vložil po preteku roka, določenega za plačilo predujma za sodnega izvedenca, zato se šteje, da je od dokaznega predloga odstopil, kar pomeni, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, s katero je zaprosil za plačilo ½ stroškov izvedenca medicinske stroke v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. ... V obrazložitvi navaja, da v konkretni zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pri tem citira določbo 24. člena ZBPP. Nadalje navaja, da Okrožno sodišče v Mariboru v zadevi pod opr. št. ... obravnava tožbo prosilca zoper A. za plačilo odškodnine. Na naroku 3. 3. 2010 je sprejelo sklep, da se v postopek pritegne izvedenec medicinske stroke, strošek izvedenca pa naložilo v plačilo obema pravdnima strankama, vsaki do ½. Stranki je zavezalo, da založita svoj del stroška, znesek 350,00 EUR, v roku 60 dni, poučilo ju je tudi, da bo sodišče v nasprotnem primeru štelo, da pri tem dokaznem predlogu ne vztrajata. Rok za plačilo predujma je potekel dne 3. 5. 2010, tožnik pa je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil šele 5. 5. 2010, kar je po izteku roka. Rok, ki ga sodišče določi, je sodni rok. Stranke lahko predlagajo, da sodišče ta rok iz opravičljivega razloga podaljša, v konkretnem primeru tožnik tega ni storil. Ker je zamudil rok za plačilo stroška izvedenca, se šteje, da je od dokaznega predloga z angažiranjem izvedenca odstopil. Zato je njegova prošnja, s katero se zavzema za dodelitev sredstev brezplačne pravne pomoči, nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da se s presojo objektivnega razloga ne strinja. Nesreča je vplivala na njegovo življenje in zastavljene cilje. Sam ni zahteval izvedenca, zahteva ga pravni sistem in na to nima vpliva. Prav tako ni imel vpliva na pravočasnost vlaganja vloge in pridobivanja dokumentov, dejstvo pa je, da sredstev nima oziroma, da živi pod pragom revščine. Zato prosi sodišče, da o zadevi presodi tako, da se mu brezplačna pravna pomoč za izvedensko mnenje dodeli. Smiselno zahteva odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami in dopolnitvami) pravilno odločila, ko je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po navedeni določbi ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Da je zadeva očitno nerazumna, je določeno v tretjem odstavku navedenega člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, če so pričakovanja ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

V obravnavani zadevi je sporna dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo stroškov izvedenca medicinske stroke v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. ... V postopku je bilo ugotovljeno, da je sodišče na naroku 3. 3. 2010 sprejelo sklep, da se v postopek pritegne izvedenec medicinske stroke in strošek izvedenca naložilo v plačilo obema pravdnima strankama, vsaki do ½ ter ju zavezalo, da založita svoj del stroška (350 EUR) v roku 60 dni. Poučilo ju je tudi, da bo sodišče v nasprotnem primeru štelo, da pri tem dokaznem predlogu ne vztrajata. Rok za plačilo predujma je potekel dne 3. 5. 2010, iz podatkov predloženega upravnega spisa pa izhaja, da je tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil šele 5. 5. 2010, kar je po izteku roka. Tem dejstvom tožnik v tožbi ne nasprotuje.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v prvem odstavku 110. člena določa, da če roki niso določeni z zakonom, jih določa sodišče glede na okoliščine primera. V skladu z drugim odstavkom citiranega člena se rok, ki ga določi sodišče, na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to upravičeni razlogi. V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena se podaljšanje roka mora predlagati, preden se rok izteče. V izpodbijani odločbi je tožena stranka kot primarni razlog za zavrnitev zahtevka navedla zamudo roka, ki ga je sodišče določilo za plačilo predujma sodnega izvedenca, v skladu z opozorilom sodišča, da se bo v primeru, da v roku, ki ga je določilo sodišče, stranki svojega dela stroška za sodnega izvedenca ne bosta založili, štelo, da pri tem dokaznem predlogu ne vztrajata. Zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je upoštevaje navedeno, prošnja, s katero se zavzema za dodelitev sredstev brezplačne pravne pomoči za izvedbo tega dokaza, očitno nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Ker tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja, ki ga za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa 24. člen ZBPP, so tudi po presoji sodišča pavšalni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na tožnikovo slabo finančno situacijo v obravnavani zadevi neutemeljeni. Na odločitev v obravnavani zadevi pa po presoji sodišča prav tako nima vpliva zatrjevanje tožnika v tožbi, da je nesreča vplivala na njegovo življenje ter da sam ni zahteval postavitve izvedenca. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka v izpodbijani odločbi, se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja finančni položaj prosilca (subjektivni pogoj) in drugi pogoji, določeni z ZBPP (objektivni pogoj), ki pa morajo biti izpolnjeni kumulativno (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) kot neutemeljeno zavrnilo.