Jedro

Zavrženje nasprotne tožbe je pravilno v delu, ki se nanaša na ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, vrednosti zapuščine ter vrednosti in prejema nujnih deležev, saj bo to predmet odločanja v zapuščinskem postopku. Napačno pa je zavrženje nasprotne tožbe glede zahtevka na ugotovitev prejema posameznega darila in njegove vrednosti, saj je ta zahtevek možno obravnavati kot samostojen.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se v celoti, pritožbi tožene stranke pa se delno ugodi in se: - sklep o zavrženju nasprotne tožbe o ugotovitvi vrednosti daril (del 1. alineje III. točke izreka sklepa) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje; - sodba v X. točki izreka sodbe spremeni tako, da se v tem delu nasprotna tožba zavrže; - XI. točka izreka sodbe razveljavi in se zadeva v tem delu (odločitev o pravdnih stroških) vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (preostali del 1. alineje III. točke izreka sklepa ter IV. in VIII. točka izreka sodbe) potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Pritožbeno sodišče označuje z izrazom tožeča stranka M. O. in I. G., z izrazom tožena stranka pa J. O. ml. 2. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zavrglo tožbo toženca v delu, ki je razviden iz III. točke sklepa. Razsodilo je, da spadajo v skupno premoženje prve tožnice in njenega pokojnega moža J. O. st. (zapustnika) posamezne nepremičnine, razvidne iz IV. točke izreka, do ½, ter da znaša delež prve tožnice na tem premoženju ¼. Ugotovilo je, katere premičnine spadajo v skupno premoženje prve tožnice in zapustnika (V. točka izreka). Ugotovilo je tudi, da cisterna za gnojevko in plug za oranje ne spadata v zapuščino, ker sta last prve tožnice (VI. točka). Zavrnilo je zahtevek tožnic, da posamezne nepremičnine spadajo v skupno premoženje prve tožnice in zapustnika do 8/10 ter da darilna pogodba z dne 24. 10. 2007 med tožencem in zapustnikom nima pravnega učinka proti prvi tožnici glede 7/100 določenih nepremičnin, kot je to razvidno iz VII. točke izreka sodbe. Nadalje je prvo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek toženca na ugotovitev obstoja pisne oporoke zapustnika z dne 25. 10. 2007 z dodatkom k tej oporoki, da nepremičnina parc. št. 953/1 ne sodi v zapuščino po zapustniku in da sta tožnici dolžni izstaviti tožencu zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na tej nepremičnini, poleg tega pa je prvo sodišče zavrnilo tudi zahtevek toženca na ugotovitev, da je pridobil na podlagi darilne pogodbe z zapustnikom z dne 24. 10. 2007 1/2 parc. št. 953/1 ter da posamezne stvari ne sodijo v zapuščino po zapustniku niti v skupno premoženje zapustnika in prve tožnice, ker so v lasti toženca (VIII. točka izreka sodbe). Prvo sodišče je nadalje ugotovilo, da posamezne stvari ne sodijo v zapuščino zapustnika niti v skupno premoženje zapustnika in prve tožnice, temveč so last toženca, kot je to razvidno iz IX. točke izreka sodbe. Prvo sodišče je še ugotovilo, da solastninski delež do 1/2 parc. št. 953/1 ne predstavlja darila in se to premoženje ne vračuna v dedni delež toženca po zapustniku (X. točka izreka sodbe). Odločilo je še, da je toženec dolžan povrniti prvi tožnici pravdne stroške v znesku 1.777,05 EUR, drugi tožnici pa pravdne stroške v znesku 415,05 EUR (XI. točka izreka sodbe).

3. Zoper sodbo in sklep se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožnici (druga tožnica vlaga tudi laičen dodatek k pritožbi) izpodbijata odločitev v X. in XI. točki sodbe prvega sodišča, pri čemer uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrže tožbo toženca tudi v X. točki sodbe ter da spremeni stroškovno odločitev prvega sodišča, podrejeno pa, da odločbo v tem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Glede zahtevka, ki je povzet v X. točki izpodbijane sodbe, ni pogoja, da bi sodišče o njem odločalo. Med pravdnima strankama ni spora o tem, da navedena nepremičnina ne predstavlja zapustnikovega darila tožencu. Toženec ne izkazuje pravnega interesa za ugotovitev nespornega dejstva. Morebitna pravnomočnost tega dela sodbe bi generirala nove spore med pravdnima strankama. V tem delu bi moralo prvo sodišče toženčevo tožbo zavreči. Napačna je odločitev tudi v stroškovnem delu.

4. Toženec se pritožuje zoper sodbo in sklep prvega sodišča v točkah III, IV, VIII in XI izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano odločbo tako, da v celoti ugodi toženčevemu zahtevku ter v celoti zavrne zahtevek tožnic, podrejeno pa, da odločbo prvega sodišča v izpodbijanem delu razveljavi in mu vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da je v III. točki izreka sklepa napačna odločitev o zavrženju nasprotne tožbe v delu, v katerem toženec zahteva ugotovitev vrednosti daril. Predmet zahtevka je lahko ugotovitev, ali je dedič prejel določeno darilo in v kakšni vrednosti. Zahtevek za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine ne pomeni, da zahtevek za ugotovitev obstoja in vrednosti daril deli usodo zahtevka glede obračunske vrednosti zapuščine. Odločitev v IV. točki izreka sodbe je napačna, saj je zapustnik pridobil lastninsko pravico na polovici nepremičnin, ki je pripadla njegovi sestri M. J., na podlagi sklepa o dedovanju, ne pa na podlagi pravnega posla. Napačna je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev, da obstajata pisna oporoka zapustnika z dne 25. 10. 2007 in dodatek k tej oporoki. Toženec v tem delu pritožbe izraža svoje nestrinjanje s posameznimi zaključki prvega sodišča. Vztraja, da zapustnik svoje oporoke ni uničil. To sta storili tožnici. Prvo sodišče se ni opredelilo do dokazov, ki jih je toženec vložil v spis. V zadevi I P 649/2008 se je sodišče podrobno ukvarjalo z vprašanjem, zakaj je zapustnik tožil toženca na vrnitev darila oziroma na ničnost darilne pogodbe. Prvo sodišče je sicer vpogledalo v sodbo I P 649/2008 z dne 12. 6. 2015, a se do nje v izpodbijani sodbi ni opredelilo. V nadaljevanju pritožbe toženec povzema ugotovitve sodišča iz te sodbe, ki kažejo, da ni logično, da bi zapustnik uničil oporoko. Ni res, da je v zvezi z oporoko toženec prepozno predlagal zaslišanje prič. Napačna je odločitev prvega sodišča v 3. in 4. alineji VIII. točke izreka sodbe, saj iz darilne pogodbe z dne 24. 10. 2007 nedvoumno izhaja, da je zapustnik imel namen podariti parc. št. 953/1 tožencu, pri čemer je izpadlo zemljiškoknjižno dovolilo. Napačna je tudi odločitev o pravdnih stroških. Glede subjektivne spremembe tožbe tožeče stranke bi moralo prvo sodišče njen tožbeni zahtevek zavrniti, ko je prva tožnica umaknila tožbo zoper drugo tožnico, prej toženko. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ko ni dopustilo spremembe tožbe toženca z dne 5. 12. 2016. Toženčeve navedbe glede daril zapustnika tožnicama v pripravljalni vlogi z dne 11. 1. 2016 so bile pravočasne, zato je prvo sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ko je te navedbe in dokaze štelo kot prepozne.

5. Tožnici v odgovoru na pritožbo toženca predlagata njeno zavrnitev. Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo tožnic.

6. Pritožba tožnic je utemeljena. Pritožba toženca je delno utemeljena.

7. Potem, ko je prva tožnica umaknila tožbo v delu zoper hčerko kot tedanjo prvo toženko, je prvo sodišče izdalo sklep z dne 28. 4. 2016, da se postopek zoper prvo toženko ustavi. Zoper ta sklep se je prva tožnica pritožila 18. 5. 2016, 27. 5. 2016 pa je (bivša) prva toženka vstopila v pravdo na strani tožeče stranke, saj se je kot druga tožnica pridružila prvi tožnici. Hkrati s tem vstopom druge tožnice je prva tožnica (šele) umaknila pritožbo zoper sklep z dne 28. 4. 2016. To pomeni, da so bili v pravdi ves čas postopka udeleženi vsi nujni sosporniki v tej zadevi (dediči po zapustniku), zato iz tega razloga v nobenem trenutku ni bilo mogoče zavrniti tožbenega zahtevka tožeče stranke. Toženčev očitek o bistveni kršitvi določb postopka v tem delu je zato neutemeljen.

8. Za spremembo nasprotne tožbe (uveljavljanje podrednega tožbenega zahtevka) v toženčevi vlogi z dne 5. 12. 2016 niso bili izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, saj je toženec označil vrednost spora v tem delu na 5.000,00 EUR, zaradi česar je za ta zahtevek stvarno pristojno okrajno sodišče, ne pa prvo sodišče (drugi odstavek 183. člena ZPP). Zato ni bilo pogojev za obravnavanje tega podrejenega tožbenega zahtevka v tem postopku. Prvo sodišče zato ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka. Ker pa gre za samostojno zadevo, jo je treba odstopiti pristojnemu sodišču, česar prvo sodišče še ni storilo.

9. Odločitev prvega sodišča v IV. točki izreka sodbe je pravilna. Zapustnik je po svoji materi dedoval le polovico teh nepremičnin, drugo polovico (ki jo je dedovala njegova sestra M. J.) pa je pridobil od svoje sodedinje na podlagi dednega dogovora, da ji za njen delež izplača 30.000 DIN. Ker je šlo v tem delu za odplačno pridobitev premoženja na podlagi dogovora o delitvi dediščine, to pa v času zakonske zveze zapustnika s prvo tožnico, je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da je polovica teh nepremičnin skupno premoženje zapustnika in prve tožnice. Toženec ne izpodbija ugotovitve o enakih deležih zakoncev na tem premoženju.

10. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je zapustnik uničil svojo oporoko z dodatkom. S tem je oporoko z dodatkom preklical (drugi odstavek 99. člena ZD). Razlogi izpodbijane sodbe o tem (33. točka obrazložitve) so prepričljivi ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje. V tem delu toženec v pritožbi bodisi izraža zgolj nestrinjanje z ugotovitvami prvega sodišča bodisi ponavlja trditve, ki jih je podal v postopku pred prvim sodiščem, pri tem pa ne ponuja nobenih tehtnih argumentov, s katerimi bi omajal prepričljivost razlogov prvega sodišča, ki je tudi toženčevo izpoved utemeljeno ocenilo kot neprepričljivo, v zvezi z ostalimi ugotovljenimi dejstvi. Toženec v pritožbi ne pojasni, do katerih dokazov v tem delu se prvo sodišče ni opredelilo. Glede zadeve I P 649/2008 je toženec v pripravljalni vlogi in nasprotni tožbi z dne 12. 1. 2016 podal trditve in se skliceval na sodbo I P 649/2008 z dne 12. 6. 2015 le v zvezi z darilno pogodbo z dne 24. 10. 2007 in tožbenim zahtevkom tožeče stranke. V okviru nasprotne tožbe (od 22. strani navedene toženčeve vloge dalje) toženec v zvezi z zahtevkom na ugotovitev obstoja veljavne pisne oporoke zapustnika ni podal nobenih trditev, povezanih z zadevo I P 649/2008 in sodbo v tej zadevi z dne 12. 6. 2015, poleg tega pa kot dokaz tudi ni predlagal te sodbe. Prvemu sodišču se zato pri obravnavanju zahtevka za ugotovitev obstoja zapustnikove oporoke z dodatkom ni bilo treba opredeljevati do sodbe I P 649/2008 z dne 12. 6. 2015. Toženec je v zvezi z oporoko prepozno predlagal zaslišanje prič M. H., J. P. in M. F., saj je to storil šele po prvem naroku 22. 6. 2016, v pripravljalni vlogi z dne 8. 7. 2016, pri čemer mu prvo sodišče ni dalo roka 15 dni v zvezi z zahtevkom za ugotovitev obstoja oporoke, saj tožnici na prvem naroku v tem pogledu nista podali nobenih novih trditev.

11. Prvo sodišče je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek toženca glede parc. št. 953/1 (3. in 4. alineja VIII. točke izreka sodbe). Razlogi izpodbijane sodbe v tem delu (stran 24-26 obrazložitve) so pravilni in se pritožbeno sodišče sklicuje nanje, v njih pa je zajet tudi odgovor na skopo in pavšalno pritožbeno kritiko te odločitve, podane na 6. strani toženčeve pritožbe.

12. Tožnica utemeljeno graja odločitev prvega sodišča v X. točki izreka sodbe. Za takšen zahtevek toženec ne izkazuje pravnega interesa oziroma koristi (drugi odstavek 181. člena ZPP). Iz ugotovitev prvega sodišča oziroma njegove predhodne odločitve izhaja, da je bila nepremičnina parc. št. 953/1 v celoti last zapustnika in zato spada v njegovo zapuščino. Zahtevek toženca v tem delu (po vsebini, da parc. št. 953/1 ne predstavlja zapustnikovega darila njemu in se mu to premoženje ne vračuna v njegov dedni delež po zapustniku) bi bil „aktualen“, če bi npr. toženec bil (so)lastnik te nepremičnine na podlagi darilne pogodbe (neodplačnega pravnega posla), toženec pa bi uveljavljal ugotovitev, da te nepremičnine ni pridobil od zapustnika kot darilo, ampak na drugi dejanski in pravni podlagi. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožnic in v tem delu (X. točka izreka) sodbo prvega sodišča spremenilo tako, da je ta del tožbe zavrglo zaradi pomanjkanja toženčeve pravne koristi za ugotovitveno sodbo.

13. Prvo sodišče je pravilno zavrglo nasprotno tožbo v delu (del 1. alineje III. točke izreka sklepa), ki se nanaša na ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, vrednosti zapuščine ter vrednosti in prejema nujnih deležev, saj bo to predmet odločanja v zapuščinskem postopku (ne v celoti, ampak zgolj v relevantnem delu, ob dejstvu, da toženec ni uspel z zahtevkom glede obstoja zapustnikove oporoke z dodatkom).

14. Napačna je odločitev prvega sodišča o zavrženju nasprotne tožbe (preostali del 1. alineje III. točke izreka sklepa) glede ugotovitve vrednosti daril. Ta zahtevek (ugotovitev prejema posameznega darila in njegove vrednosti) je možno obravnavati kot samostojnega, ne glede na to, da ga je toženec zgrešeno povezoval z vprašanjem obračunske vrednosti zapuščine. Iz toženčevih navedb izhaja, da zasleduje tudi cilj, naj se zatrjevana zapustnikova darila tožnicama vračunajo v njuna dedna deleža. V tem primeru mora biti iz izreka sodbe razvidno, kaj je predmet darila, ki se dediču vračuna v njegov dedni delež, in v kakšni vrednosti (52. člen ZD). Procesno zmedo v zvezi s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi je povzročilo tudi zapuščinsko sodišče, ki sploh ni izdalo sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo. V tem sklepu bi namreč lahko navedlo tudi pravilno oblikovane tožbene zahtevke po posameznih sklopih spora med dediči (med njimi je spor tudi o tem, ali in kaj je kdo prejel kot zapustnikovo darilo). Nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi je zato delno tudi posledica navedene opustitve zapuščinskega sodišča. Tudi zato bi moralo prvo sodišče pred zavrženjem nasprotne tožbe v tem delu v okviru materialno procesnega vodstva toženca opozoriti na pomanjkljivosti nasprotne tožbe v tem delu in da pravilno oblikuje tožbeni zahtevek (II Ips 172/2016).

15. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo toženčevi pritožbi ter ta del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje. V tem pogledu toženec utemeljeno izpostavlja, da so bile njegove trditve glede zapustnikovih daril tožnicama v pripravljalni vlogi z dne 11. 1. 2016 pravočasne, saj so bile podane pred prvim narokom 22. 6. 2016, razen tega pa je prvo sodišče na prvem naroku posebej opozorilo pravdni stranki, da lahko na njem navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze (ne glede na poziv prvega sodišča tožencu 4. 11. 2015). Prvo sodišče bo zato moralo v novem postopku upoštevati kot pravočasne tudi toženčeve trditve, podane v pripravljalni vlogi in nasprotni tožbi z dne 11. 1. 2016. 16. Glede na delno razveljavitev izpodbijane odločitve v glavni stvari je pritožbeno sodišče posledično ugodilo pritožbama tudi v stroškovnem delu in razveljavilo odločitev v XI. točki sodbe.

17. Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).