Jedro

Pomoč in nega, ki jo je tožniku po nesreči nudila njegova žena, ni presegla običajne pomoči in skrbi, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu. Žena tožniku ni nudila pomoči na način, da bi ga negovala, temveč je prevzela opravila, ki naj bi jih pred nezgodo opravljal tožnik (kuhanje, pranje, razvažanje otrok v vrtec, šolo, na gimnastiko). Zahtevek za povrnitev premoženjske škode iz naslova tuje nege in pomoči zato ni utemeljen.

Tožena stranka ima zaposlenih večje število pravnikov (kar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča splošno znano dejstvo), ki bi se lahko udeležili narokov. Glede na relativno enostavnost obravnavane pravdne zadeve tudi ni šlo za situacijo, v kateri bi bila izbira pooblaščenca iz drugega kraja utemeljena, zato ne gre za stroške, ki jih je mogoče opredeliti kot potrebne izdatke.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba spremeni tako, da se njen izrek (točke III., IV. in V.) v celoti pravilno glasi: "III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 6.465,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 07. 2008 do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 2.800,00 EUR od 09. 07. 2008 do 06. 10. 2008, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

IV. V presežku (za 1.764,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 07. 2008 dalje do plačila) se tožbeni zahtevek zavrne.

V. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 1.698,69 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pritožbene stroške v višini 345,62 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z odločbo z dne 23. 06. 2011 je sodišče prve stopnje s sklepom zaradi delnega umika tožbe glede plačila glavnice 2.800,00 EUR, postopek v tem delu ustavilo (točka I izreka), dovolilo objektivno spremembo tožbe z dne 05. 05. 2011 - povečanje zahtevka na 8.230,00 EUR (točka II izreka), in razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 3.465,60 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.800,00 EUR od 09. 07. 2006 do 06. 10. 2008 in od zneska 3.465,60 EUR od 09. 07. 2008 do plačila, vse v roku 15 dni (točka III izreka), v presežku (za 4.764,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 07. 2008 dalje do plačila), je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka IV izreka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 740,94 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V izreka).

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov (zlasti iz razloga zmotne uporabe materialnega prava) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni s stroškovno posledico. Pritožuje se zaradi neprisojene odškodnine v višini 4.090,00 EUR. Kot prenizko graja na prvi stopnji odmerjeno odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Glede na to, da je sodišče v celoti povzelo mnenje izvedenca medicinske stroke in upoštevalo tožnikovo izpovedbo o tej obliki nepremoženjske škode, bi moralo sodišče tožniku odmeriti odškodnino v višini 4.500,00 EUR in ne le 2.600,00 EUR. Sprejema oceno sodišča prve stopnje glede prestanega strahu. Meni pa, da bi mu šlo iz tega naslova vseh vtoževanih 1.300,00 EUR in ne le 900,00 EUR odškodnine. Glede na ugotovljene zmanjšane življenjske aktivnosti tožnika in duševne bolečine, ki jih zaradi tega trpi, bi šlo tožniku iz tega naslova vseh vtoževanih 5.000,00 EUR in ne le 2.800,00 EUR. Šla bi mu tudi odškodnina za pomoč in postrežbo. Ugotovitev sodišča, da mu je žena nudila pomoč in postrežbo, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu, ni pravilna. Zavarovanec tožene stranke je tisti, ki je s kršitvijo cestno-prometnih predpisov povzročil tožniku škodo in tudi povzročil, da je morala žena tožniku nuditi pomoč in postrežbo v večji meri, kot bi mu jo sicer nudila, če bi tožnik lahko sam poskrbel zase. Nepravilna je tudi stroškovna odločitev. Sodišče je nepravilno izračunalo odstotek uspeha tožnika, saj ga je računalo le na zadnji postavljeni zahtevek. Tožnik pa je do zadnje pripravljalne vloge 03. 05. 2011 uspel s svojim zahtevkom z najmanj 60 %, po tožbi pa celo s 73 %. Toženi stranki ne gredo stroški prihoda na dva naroka iz Novega mesta. Tožena stranka je ZT, d.d., ki ima sedež na naslovu M 19, Ljubljana, le 200 m od sodišča. Na tem naslovu tožena stranka razpolaga z večjim številom pravnikov, kar je splošno znano dejstvo. Če je pooblaščenka tožene stranke prihajala na sodišče iz Novega mesta, to ne more iti v breme tožnika. Sodišče bi tožniku moralo v celoti priznati stroške izvedenca, ki jih je v celoti povzročila tožena stranka, saj je izvedensko mnenje pokazalo, da je ta podala neprimerno ponudbo in po vložitvi tožbe tudi nakazala mnogo prenizko odškodnino.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ni zagrešilo (v pritožbi tožnik zgolj pavšalno uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka), pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, delno napačno pa je uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik je v prometni nezgodi dne 27. 07. 2007 utrpel zlom desne ličnice, hujšo poškodbo desnega podočesnega živca, udarec v levo ramo, zaradi poškodb pa se je pri tožniku pojavilo tudi depresivno anksiozno stanje. Trajne hude telesne bolečine je trpel pet dni, občasne hude bolečine tri dni, trajne srednje hude bolečine tri tedne, občasne srednje hude bolečine kumulativno štirinajst dni, trajne lahke telesne bolečine pet tednov, občasne lahke telesne bolečine in težave pa so prisotne še sedaj. Trpel je tudi številne nevšečnosti, večkratno rentgensko slikanje, pregled v urgentni kirurški ambulanti, pregled v otorinolaringološki ambulanti 6x, pregled pri nevropsihiatru 2x, pregled pri čeljustnem kirurgu 2x, jemal je antibiotike, antidepresive in sredstva za blaženje bolečin. Pravična denarna odškodnina za to obliko nepremoženjske škode, je po mnenju pritožbenega sodišča, ob upoštevanju navedenega bolečinskega obdobja in vseh nevšečnosti med zdravljenjem, kriterijev za odmero denarne odškodnine iz 179. člena Obligacijskega zakonika - OZ in upoštevaje sodno prakso v primerljivih primerih, 3.600,00 EUR in ne le 2.600,00 EUR, kot mu je prisodilo sodišče prve stopnje.

7. Tožnik je ob nesreči utrpel hud primarni strah, izražen je bil tudi hud sekundarni strah ob prvem pregledu v urgentni kirurški ambulanti in prvem pregledu v otorinolaringološki ambulanti. Srednja huda zaskrbljenost za izid zdravljenja je bila izražena še šest mesecev, za tem pa je še vedno, zaradi psihično pogojenih težav, izražena zaskrbljenost lahke stopnje. Sodišče prve stopnje je tožniku iz tega naslova odmerilo odškodnino v višini 900,00 EUR, ki je po mnenju pritožbenega sodišča pravična odškodnina (179. člen OZ).

8. Tožnik se je poškodoval pri starosti 47 let, zaposlen je bil kot strojni tehnik, veliko se je ukvarjal s športom (kot je razvidno iz rezultatov maratonov, ki se jih je tožnik udeleževal, priloga A22). Zaradi poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči, ima težave v predelu desnega lica, desne polovice zgornje ustnice in zgornje desne dlesni in zob (občutek omrtvičenosti tega predela). Pri tožniku so še vedno prisotni glavoboli, ima težave zaradi rahlo oslabljene leve rame in težave zaradi anksiozno depresivne motnje. Zaradi opisanih poškodb in psihičnih težav je spremenil način življenja, opustil je vse športne aktivnosti, v službi ni več sposoben daljše koncentracije. Izvedenec je ugotovil 7 % zmanjšanje življenjske aktivnosti. Zaradi navedenega tožnik tudi duševno trpi. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre, ob pravilni uporabi materialnega prava, tožniku iz tega naslova odškodnina v višini 4.800,00 EUR in ne le v višini 2.800,00 EUR (179. člen OZ).

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pomoč in nega, ki jo je tožniku po nesreči nudila njegova žena, ni presegla običajne pomoči in skrbi, ki sta jo zakonca dolžna nuditi drug drugemu (žena tožniku ni nudila pomoči, na način, da bi ga negovala, temveč je prevzela opravila, ki naj bi jih pred nezgodo opravljal tožnik - kuhanje, pranje, razvažanje otrok v vrtec, šolo, na gimnastiko).

10. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odškodnino iz naslova nematerialne škode skupaj zvišalo za 3.000,00 EUR, glede na spremenjeni uspeh tožnika v pravdi pa je poseglo tudi v stroškovno odločitev (353. člen ZPP), sicer pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (358. člen ZPP).

11. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnikov uspeh v pravdi sedaj 85 % (vtoževal je odškodnino v višini 11.030,00 EUR, uspel je z zneskom 9.400,00 EUR, 2.800,00 EUR mu je tožena stranka izplačala prostovoljno, preostanek, upoštevaje valorizacijo že plačane odškodnine, pa mu je dolžna plačati po sodbi), tožena stranka pa s 15 %. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo 2.011,40 EUR, 85 % od tega zneska je 1.709,69 EUR. Pritožbeno sodišče pripominja, da pritožba nima prav, ko meni, da gredo tožniku celotni stroški izvedenine, tudi izvedenina deli usodo ostalih pravdnih stroškov. Toženi stranki je sodišče odmerilo 179,05 EUR pravdnih stroškov. Pritožba je v tem delu utemeljena glede povračila stroškov prihoda na dva naroka pooblaščenca tožene stranke iz Novega mesta. Tožena stranka, ZT, d.d., M 19, L, ima zaposlenih večje število pravnikov (kar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča splošno znano dejstvo), ki bi se lahko udeležili narokov. Glede na relativno enostavnost obravnavane pravdne zadeve tudi ni šlo za situacijo, v kateri bi bila izbira pooblaščenca iz drugega kraja utemeljena, zato ne gre za stroške, ki jih je mogoče opredeliti kot potrebne izdatke (prvi odstavek 155. člena ZPP). Toženi stranki gre tako le 72,65 EUR pravdnih stroškov, 15 % od tega zneska je 10,89 oziroma 11,00 EUR. Tožena stranka je tako dolžna tožniku povrniti 1.698,69 EUR pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje.

12. Tožnik je s pritožbo uspel z zneskom 3.000,00 EUR. Od tega zneska mu je pritožbeno sodišče odmerilo pritožbene pravdne stroške. Za pritožbo mu gre 375 točk, za pregled odločbe pritožbenega sodišča 20 točk, skupaj 395 točk, z 20 % DDV (71,80 točk) je to 466,80 točk oziroma 214,26 EUR. Taksa za pritožbo je znašala 131,36 EUR, tako da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 345,62 EUR pritožbenih pravdnih stroškov.