Jedro

Četrti odstavek 14. člena ZOdvT določa, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve ne vpliva na že nastale nagrade, če ta zakon ne določa drugače. Zakon pa določa drugače le za primer prenehanja mandata in to v tar. št. 3101. Gramatikalna razlaga 14. člena ZOdvT torej ne daje podlage za sklepanje, da ta določba izenačuje predčasni zaključek zadeve s prenehanjem pooblastila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: - da se umik tožbe vzame na znanje in se pravdni postopek ustavi (prvi odstavek izreka) in - da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 2.350,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pod izvršbo (drugi odstavek izreka).

Zoper navedeni sklep se v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, pritožuje tožnik po pooblaščenki ter predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi tako, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da pravilno odmeri stroške postopka. Navaja, da je sodišče stroške oz. nagrado za narok tožeče stranke napačno odmerilo, saj bi moralo uporabiti količnik 0,8 in ne 1,3. Postopek se je namreč končal brez naroka, s tem pa je prenehal tudi mandat med odvetnikom in tožečo stranko. Sodna praksa se je že izrekla, da predčasni zaključek zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru zakon določa drugače (1. točka tarifne št. 3101). Glede na navedeno je izpodbijana odločitev nepravilna zaradi napačne uporabe Zakona o odvetniški tarifi.

Pritožba ni utemeljena.

Tarifna številka 3101 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT), za katere uporabo se zavzema pritožba, se nanaša situacijo, ko pooblaščenec stranke ni zastopal do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, ker mu je mandat pred tem prenehal. Velja torej za primere, ko stranka pooblaščencu prekliče pooblastilo ali ko pooblaščenec stranki odpove pooblastilo za zastopanje in to ne glede v kakšni fazi je postopek oz. tudi, če postopka pred sodiščem še ni. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožena stranka svojemu pooblaščencu preklicala pooblastilo niti, da bi slednji toženi stranki pooblastilo odpovedal. Torej mandatno razmerje še obstaja. Obstoj mandatnega razmerja potrjujejo tudi vloge pooblaščenca tožene stranke, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje po izpodbijanem sklepu izdalo še dva sklepa in sicer dne 8.4.2013 in 17.4.2013. Nagrada po tarifni št. 3100 pa pripada pooblaščencu za zastopanje v celotnem postopku pred sodiščem prve stopnje. V primeru, ko pooblaščenec opravi manj storitev, kot bi jih redoma moral, ker se postopek predčasno konča po volji njegove stranke ali zaradi ravnanja nasprotne stranke (kot v obravnavanem primeru, ko je prišlo do umika tožbe), po oceni pritožbenega sodišča zmanjšana nagrada ni utemeljena, saj je pooblaščenec svoje storitve nudil cel postopek (kot je navedeno zgoraj tudi še po izdaji izpodbijanega sklepa), ki pa je bil krajši po volji ene stranke.

Glede na navedeno je, po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov postopka tožene stranke za nagrado za postopek pravilno uporabilo tarifno št. 3100 in ne tarifno št. 3101 za katero se zavzema pritožba. Neutemeljeno je pritožbeno poudarjanje, da je bil postopek zaključen brez naroka, saj toženi stranki ni bila priznana nagrada za narok, ki jo opredeljuje tarifna št. 3102. V zvezi s pritožbenim zatrjevanjem, da se je sodna praksa že izrekla, da se v takih primerih kot je obravnavani, pri odmeri stroškov za nagrado za postopek uporabi tarifna št. 3101, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa ni enotna (primerjaj II Cp 1216/2010, VSK 897/2011, VSL II Cp 41/2013). Po oceni pritožbenega sodišča gramatikalna razlaga četrtega odstavka 14. člena ZOdvT namreč ne daje podlage za sklepanje, da ta določba izenačuje predčasni zaključek zadeve s prenehanjem pooblastila (primerjaj VSL II Cp 41/2013), kot so pritožbena sodišča razlagala v zadevah, ko so odločila drugače (primerjaj VSL II Cp 2422/2011, VSL I Cpg 73/2013). Četrti odstavek 14. člena ZOdvT določa, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, če ta zakon ne določa drugače. Zakon pa drugače določa le za primer prenehanja mandata in to v tarifni št. 3101, ne pa tudi za predčasen zaključek zadeve. Torej tarifna št. 3101, ki govori le o prenehanju mandata, upoštevaje določbo četrtega odstavka 14. člena ZOdvT, ne more veljati tudi za primere predčasnega zaključka zadeve.

Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).