Jedro

Starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.

Vsak postopek pred sodiščem nedvomno najmanj posredno obremenjuje tudi otroka, že zato, ker postopek obremenjuje starša, ta pa običajno svoje nepredelane vsebine hote ali nehote prenašata na otroka. Višje sodišče v zvezi s tem poudarja, da, četudi je do neke mere razumljivo, da starši tega uvida zaradi različnih okoliščin in čustvene vpletenosti niso zmožni, pa imajo v skladu s prej citiranim členom dolžnost paziti na otrokove koristi pooblaščenci, ki stranke zastopajo v postopkih družinskih sporov. Vložitev predloga zgolj dva meseca po zaključku prejšnjega istovrstnega postopka, ki očitno ni utemeljen, zaradi prej izpostavljene dolžne skrbi za otrokovo korist poraja vprašanje etičnosti, k slednji pa pooblaščence zavezuje Kodeks odvetniške poklicne etike.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.Deklica A. A. je stara osem let in že tretje leto obiskuje Osnovno šolo B., v bližini bivališča očeta. Starša sta se razšla, ko je bila stara tri leta. Na podlagi pravnomočne odločbe iz leta 2021 imata starša skupno starševstvo. Poteka postopek za spremembo te odločbe. Vodil se je tudi že postopek glede šolanja. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 643/2024 z dne 14. 6. 2024 je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno, da se mld. A. A. vpiše v OŠ B.

2.Predlagateljica je nato že dne 12. 8. 2024 vložila nov predlog, s katerim je predlagala, da se mld. A. A. vpiše v osnovno šolo C. (v nadaljevanju OŠ C.) in da ji nasprotni udeleženec povrne vse stroške postopka. Sodišče prve stopnje je njen predlog zavrnilo (I. točka izreka sklepa). Prav tako je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagateljica predlagala, da se mld. A. A. v OŠ C. vpiše v šolskem letu 2024/2025 (II. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da vsak udeleženec postopka krije svoje stroške postopka, predlagateljica pa sama stroške sodne takse (III. točka izreka sklepa).

Povzetek pritožbenih navedb

3.Predlagateljica izpodbija sklep v I. in III. točki izreka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo ključnih dokazov za celostno presojo koristi mld. A. A.. Deklica v postopku ni bila formalno zaslišana. Jasno je, da se na razgovorih v okviru svetovalnih služb mld. A. A. ni želela zameriti nobenemu od staršev, zato bi ji moral biti postavljen zagovornik ali kolizijski skrbnik, ki bi ji nudil podporo pri oblikovanju in izražanju lastnega mnenja. Morebitna uspešnost mld. A. A. v trenutni šoli ne pomeni, da v OŠ C. ne bi mogla dosegati enakega ali celo boljšega uspeha. V C. bi imela boljše možnosti za čustveni, socialni in umetniški razvoj. Oba starša sta nedvomno sposobna skrbeti za deklico, vendar pa predlagateljica verjame, da lahko sama bistveno bolje zagotavlja njene koristi. Mld. A. A. je ob ponedeljkih, ob vračanju na B., večkrat kazala izrazit odpor do vrnitve v šolo. Imela je čustveno stisko, izražala je željo, da ostane pri materi in svoji polsestri v C. Mačeha ji, kljub morebitnim prizadevanjem, ne more nuditi enake čustvene opore kot bi ji jo lahko biološka mati. Enako velja za stare starše. Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) in OŠ B. nista preverjala, kako bi se mld. A. A. počutila ob prešolanju, temveč sta ocenjevala le njeno trenutno počutje. Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, zakaj naj ne bi bilo šolsko okolje v C. boljše od šolskega okolja na B. Dejstvo, da bi imela mld. A. A. v C. vsakodnevno podporo matere in polsestre, je bilo prezrto. Predlagateljica ima že dlje časa v C. stalno bivališče, stabilno zaposlitev in urejeno življenjsko ter socialno okolje. Mld. A. A. je v očetovem gospodinjstvu prepuščena sama sebi. Niti sodišče niti CSD problematike prešolanja nista obravnavala celostno, torej ne le glede trenutnega šolanja, temveč tudi s stališča stikov s staršema in polsestro. Mld. A. A. bi si zagotovo pridobila krog prijateljev ne glede na to, kje bi se šolala.

Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Presoja utemeljenosti pritožbe

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pravno podlago za odločanje o prešolanju nudita prvi in četrti odstavek 151. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Določata, da starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.

7.Kot predstavljeno v uvodu obrazložitve, je bilo vprašanje tega, kje naj se šola mld. A. A., da bodo najbolje varovane njene koristi, pred kratkim predmet poglobljene obravnave pred sodiščem (in predmet pritožbenega preizkusa); postopek je bil zaključen dva meseca pred vložitvijo novega predloga. Tako je bilo izhodišče sodišča prve stopnje, da strogo presodi, ali je v tem času prišlo do takih spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale spremembo pred kratkim sprejete odločitve, pravilno. Drugačno ravnanje bi bilo v nasprotju z otrokovo koristjo, za katero so v skladu s četrtim odstavkom 7. člena DZ dolžni skrbeti vsi državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe. Vsak postopek pred sodiščem namreč nedvomno najmanj posredno obremenjuje tudi otroka, že zato, ker postopek obremenjuje starša, ta pa običajno svoje nepredelane vsebine hote ali nehote prenašata na otroka. Višje sodišče v zvezi s tem poudarja, da, četudi je do neke mere razumljivo, da starši tega uvida zaradi različnih okoliščin in čustvene vpletenosti niso zmožni, pa imajo v skladu s prej citiranim členom dolžnost paziti na otrokove koristi pooblaščenci, ki stranke zastopajo v postopkih družinskih sporov. Vložitev predloga zgolj dva meseca po zaključku prejšnjega istovrstnega postopka, ki očitno ni utemeljen, zaradi prej izpostavljene dolžne skrbi za otrokovo korist poraja vprašanje etičnosti

In posledično vprašanja utemeljenosti priznanja stroškov za tako vlogo.