Jedro

Postopek odločanja o predlogu za obnovo poteka v več fazah, kot je pravilno navedlo prvostopenjsko sodišče. Najprej se predlog presoja izključno s procesnega vidika. V okviru 10. točke 394. člena ZPP to pomeni, da se (poleg pravočasnosti in dovoljenosti predloga) presoja, ali stranka predlog sploh opira na neko novo dejstvo ali nov dokaz. Šele če je odgovor na to pritrdilen, se opravi preliminarna presoja, ali bi tako novo dejstvo oziroma nov dokaz utegnil privesti do odločbe, ki bo za konkretno stranko ugodnejša.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljen predlog tožeče stranke za obnovo postopka.

2. Zoper takšno odločitev je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišču prve stopnje očita, da je v uvodu sklepa navedlo njen napačen naslov. Napačna je ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da tožnica ne zatrjuje novih dejstev in ne predlaga novih dokazov. Za vsa zatrjevana nova dejstva in nove dokaze tožnica v času pravnomočno zaključenega sodnega postopka ni vedela. Na podlagi dejstev, ki izhajajo iz njenega predloga za obnovo postopka, bi bila v prejšnjem postopku izdana ugodilna sodba. S. R. ne le, da ni bila lastnica hiše, kot jo predstavlja članek v S. z naslovom "Na sodišču zaradi vdora v lastno hišo", ampak je bilo hišo celo prepovedano odtujiti, odsvojiti in obremeniti, hkrati pa je bila pod hipoteko in zarubljena, kar je tožnica izvedela šele zdaj. Izkazana nova dejstva ovržejo in demantirajo omenjeni članek, saj je S. R. omenjeno nepremičnino kot lastno hišo kljub prepovedi in zarubljenosti nezakonito oddala. Tožnica se ni zavedala, da ji je S. R. nepremičnino oddala nezakonito, z goljufijo in od nje sprejela varščino in najemnino, čeprav ni imela nikakršne pravice razpolagati z njo in jo oddajati. Sodišče ne more trditi, da je tožnica vedela, česar ni vedela, niti, da je vedela, kaj je vseboval zemljiškoknjižni izpisek, ki ga ni poznala. Med dejstvom, da S. R. nikoli ni bila lastnica nepremičnine in med dejstvom, da je tožnica šele zdaj izvedela, da ji je omenjena nezakonito, z goljufijo, oddala nepremičnino, za katero je bila v zemljiški knjigi celo zaznamba prepovedi odtujitve, odsvojitve in obremenitve celotna nepremičnina pa je bila zarubljena in pod hipoteko, njena dejanska lastnica pa mrtva, je velika razlika, ki je sodišče ne opazi. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, ki ga je zavzelo v sodbi z dne 2. 6. 2015, da je podan odklonitveni razlog za objavo popravka iz druge alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (ZMed).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obnova postopka je omejeno izredno pravno sredstvo proti sodnim odločbam, s katerimi je postopek pravnomočno končan. Sodna odločba, ki ureja konkretno sporno pravno razmerje med strankama in zanju predstavlja individualni zakon, s pravnomočnostjo pridobi pravno moč, ki preprečuje ponovno preverjanje pravnega razmerja med strankama in njegovo spreminjanje. Možnost obnove postopka je zato večkratno omejena, in sicer glede odločb, zoper katere se lahko zahteva, razlogov zaradi katerih se lahko zahteva, pogojev pod katerimi se predlagatelj na takšne razloge lahko sklicuje in roka v katerem se lahko obnova zahteva.

5. Razlogi za obnovo postopka so taksativno našteti v določbi 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kot razlog za obnovo postopka, ki ga v svojem predlogu uveljavlja tudi tožnica, so tudi nova dejstva, za katera zve stranka ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP). Oba razloga pa sta lahko podlaga za obnovo samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP).

6. Postopek odločanja o predlogu za obnovo poteka v več fazah, kot je pravilno navedlo prvostopenjsko sodišče. Najprej se predlog presoja izključno s procesnega vidika. V okviru 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) to pomeni, da se (poleg pravočasnosti in dovoljenosti predloga) presoja, ali stranka predlog sploh opira na neko novo dejstvo ali nov dokaz. Šele če je odgovor na to pritrdilen, se opravi preliminarna presoja, ali bi tako novo dejstvo oziroma nov dokaz utegnil privesti do odločbe, ki bo za konkretno stranko ugodnejša.1

7. Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da je že odgovor na prvo vprašanje negativen. Tožnica je kot novo dejstvo, za katerega je zvedela, navedla, da S. R. ni bila lastnica hiše, K., da je bila to umrla A. R., da je za hišo veljala prepoved odtujitve, odsvojitve in obremenitve od leta 2006, decembra 2008 pa se je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani v zemljiško knjigo vpisala zadnja zaznamba sklepa o izvršbi v seriji več izvršb. Tožnica je že v tožbi v pravnomočno zaključenem postopku navedla, da je S. R. v članku neupravičeno predstavljena kot lastnica hiše in da lastništva hiše v nobenem postopku ni izkazala, zato ne gre za dejansko novoto, kar velja tudi za tiste trditve, ki jih tožnica izpeljuje iz nelastništva S. R. (da ji je kot nelastnica nezakonito, z goljufijo oddala nepremičnino), dokaz, s katerim dokazuje zatrjevana nova dejstva (zemljiškoknjižni izpisek) pa ne le, da bi ga lahko predložila že v prejšnjem pravnomočno končanem postopku, ampak ga tudi je predložila (s pripravljalno vlogo z dne 29. 5. 2015). Ne gre torej ne za nova dejstva ne za naknadno možnost pridobitve novih dokazov. Ker tožnica ni izkazala predpostavk za vsebinsko razpravljanje o predlogu za obnovo postopka, je prvostopenjsko sodišče njen predlog pravilno zavrglo (398. člena ZPP).

8. Pritožbo tožeče stranke je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 120/2018 z dne 24.1.2019.