Jedro

Sodba je izvršljiva, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih preprek (drugi odstavek 129. člena ZKP). Okoliščine, ki jih navaja vložnik, med takšne zakonske prepreke ne spadajo, so pa lahko podlaga za presojo posledic morebitnih kršitev obveznosti pri opravljanju dela v splošno korist, o katerih bo pristojno sodišče, če bo treba, odločalo na podlagi enajstega odstavka 86. člena KZ-1, po postopku, ki ga ureja šesti odstavek 129.a člena ZKP.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Murski Soboti je obsojenega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja velike tatvine v sostorilstvu po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena in 20. členom Kazenskega zakonika (KZ-1). Izrečena mu je bila kazen petih mesecev zapora. Sodišče je še odločilo, da se izrečena zaporna kazen izvrši tako, da bo obsojeni namesto kazni zapora, v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe, opravil delo v splošno korist. Odločilo je še o varstvenem nadzorstvu, posledicah neizpolnjevanja nalog pri opravljanju dela v splošno korist in o stroških kazenskega postopka. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Zahtevo za varstvo zakonitosti je vložil obsojenčev zagovornik. V njej predlaga Vrhovnemu sodišču, naj zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se rok za opravo dela v splošno korist prične šteti šele z dnem, ko bo obsojenec, ki je v zaporu zaradi neplačanih in neizterjanih glob, na prostosti.

3.Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovorila vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, ki predlaga Vrhovnemu sodišču, naj zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

4.Odgovor vrhovne državne tožilke je bil poslan obsojencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5.Vložnik navaja, da je obsojenec Okrajno sodišče v Ljutomeru z dvema sklepoma zaradi neizterjanih neplačanih glob izreklo skupaj 164 dni zapora. Obsojenec od 11. 11. 2024 prestaja preostalih 88 dni zapora. Vlagatelj navaja, da sta v obravnavani zadevi sodišči, ki sta kot začetek roka za opravo dela v splošno korist v izpodbijanih sodbi določili trenutek izvršljivosti pravnomočne sodbe, kršili 86. člen KZ-1, ker nista upoštevali časovnih preprek, zaradi katerih obsojenec ne bo mogel opravljati dela v splošno korist.

6.Vložnik po vsebini zatrjuje kršitev kazenskega zakona glede določitve začetka roka za nadomestno izvršitev kazni zapora. Sodišči sta z izpodbijano sodbo začetek teka triletnega roka določili skladno z napotilom iz osmega odstavka 86. člena KZ-1, tj. z začetkom ob izvršljivosti sodbe. Sodba je izvršljiva, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih preprek (drugi odstavek 129. člena ZKP). Okoliščine, ki jih navaja vložnik, med takšne zakonske prepreke ne spadajo, so pa lahko podlaga za presojo posledic morebitnih kršitev obveznosti pri opravljanju dela v splošno korist, o katerih bo pristojno sodišče, če bo treba, odločalo na podlagi enajstega odstavka 86. člena KZ-1, po postopku, ki ga ureja šesti odstavek 129.a člena ZKP.

C.

7.Ker zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 425. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.

8.Obsojenca se na podlagi 98.a člena, v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP, oprosti plačila sodne takse iz razlogov, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče v na 9. točki obrazložitve sodbe. Obsojenec je prejemnik brezplačne pravne pomoči.

9.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 86/11, 129/2, 205/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 129, 129/2, 129a, 129a/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.