Jedro

Akcept menice je praviloma neobvezno menično opravilo, razen, ko je obvezna ali prepovedana predložitev menice v akcept. Sodišče zato na predlog predlagatelja opravi protest menice zaradi neplačila, čeprav ni bila akceptirana oziroma protestirana zaradi neakceptiranja, razen če gre za menico, ki dospe določen čas po vpogledu, ali če je v menici določeno, da se mora obvezno predložiti v akcept. Pri protestu menice sodišče ne preiskuje ali je protestiranje potrebno oziroma smotrno za ohranitev ali izvedbo menične pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za protest menice zaradi neplačila. Tako je odločilo, ker na zadnji strani menice ni nikjer označeno, da bi bila menica že predložena nasprotnemu udeležencu kot trasatu v akcept oziroma plačilo.

Proti temu sklepu se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje pavšalno zavrnilo predlog za protest menice, ne da bi navedlo predpise, na katere je oprlo svojo odločitev. Dejanskega stanja ni pravilno ugotovilo oziroma ga sploh ni ugotovilo. Nobene materialnopravne podlage tudi ni imelo za zavrnitev protesta. Protestni organ je dolžan takoj opraviti protest in se ne sme spuščati v preiskovanje ali je protestiranje v konkretnem primeru potrebno in smotrno, da se ohranijo ali izvedejo menične pravice. Namen protesta je, da predlagatelj z javno listino pridobi potrdilo, da menični zavezanec ni izpolnil menične obveznosti. Predlagatelj je predhodno že pozval trasata na plačilo meničnega zneska, vendar ta menične obveznosti ni izpolnil. Ob neutemeljeni zavrnitvi protesta menice ne ve, kako naj si ohrani svoje pravice iz menice.

Pritožba je utemeljena.

V konkretnem primeru je predlagatelj predložil v protest menico, ki jo je izdal kot trasant dne 12.5.1994 in v kateri je vpisal kot trasata nasprotnega udeleženca, ki mora po njegovi lastni odredbi ob dospelosti imetniku plačati menično vsoto 82.965,00 SIT. Predložena menica je trasirana menica, po lastni odredbi trasanta (l. člen in prvi odstavek 3. člena Zakona o menici - v nadaljevanju ZM - Urad. list FLRJ št. 104/46, spremembe SFRJ št. 16/65, 54/70, 57/89), ne pa lastna menica (107 do 110 člen ZM), kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pri lastni menici je izdajatelj hkrati tudi glavni dolžnik, v konkretnem primeru pa je glavni dolžnik trasat. Glede na dospelost pa je v protest predložena menica, menica na vpogled (a vista).

Bistvena sestavina trasirane menice je podpis tistega, ki je menico izdal (trasanta) in ime tistega, ki naj menično vsoto plača (trasata), medtem ko podpis meničnega dolžnika (trasata) ni potreben (1. člen ZM). Če pa je na sprednji strani podpis trasata pomeni to, da je bilo po izdaji menice že opravljeno naslednje menično dejanje, akcept menice. Ta pa se sicer lahko vpiše tudi na hrbrtni strani menice, skupaj s pripisom klavzule "sprejemam" ali "priznam" in podpisom trasata, kot navaja sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru v protest predložena menica res nima podpisa trasata na sprednji strani, niti njegove izjave in podpisa na hrbtni strani, zato je neakceptirana menica, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Akcept menice je praviloma neobvezno menično opravilo, razen, ko je obvezna ali prepovedana predložitev menice v akcept (20. in 21. člen ZM) zato je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je iz tega razloga ni mogoče protestirati. Predlagatelj bi po mnenju sodišča druge stopnje moral predložiti akceptirano menico ali jo najprej protestirati zaradi neakceptiranja le, če bi šlo za menico, ki dospe določen čas po vpogledu, ali če bi bilo v menici določeno, da se mora obvezno predložiti v akcept. Ker pa ne gre za tako menico, bi sodišče prve stopnje moralo opraviti protest menice zaradi neplačila, pri čemer predlagatelj v pritožbi tudi pravilno opozarja, da se protest opravi, ne da bi sodišče preiskovalo ali je protestiranje potrebno oziroma smotrno za ohranitev ali izvedbo menične pravice (Pravilnik o protestnih registrih, Uradni list FLRJ št. 5/47).

Sodišče druge stopnje je mnenja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je predlagateljev predlog zavrnilo.

Iz tega razloga je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj protest menice lahko opravi po predpisanem postopku samo sodišča prve stopnje.