Jedro

Če je med strankama je obstoj plačilne zamude nesporen, sporna je samo obrestna mera, zaključek sodišča, da takšen obračun nima dokazne vrednosti, ni pravilen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložila dne 26.8.1992, zahtevala od tožene stranke obračunane obresti v znesku 11.604,30 sit s pripadki in stroški.

Tožena stranka je ugovarjala obrestni meri zamudnih obresti, sodišče prve stopnje pa je v postopku za spor majhne vrednosti zavrnilo tožbeni zahtevek z obrazložitvijo, da tožeča stranka ni predložila potrebnih listin o obstoju terjatve.

Tožeča stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov z navedbo, da med strankama ni sporen temelj, ampak višina zahtevka, zato je obračun zamudnih obresti, iz katerega izhajajo vsi podatki o dolžnikovi zamudi, zadosten dokaz o obstoju terjatve.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz člena 354/II tč.13 ZPP, ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med spisu priloženimi listinami. Tožeča stranka je sodišču predložila obračun zamudnih obresti, iz katerega je razvidna plačilna zamuda in način obračunavanja obresti. Med strankama je obstoj plačilne zamude nesporen, sporna je samo obrestna mera, zato zaključek sodišča, da takšen obračun nima dokazne vrednosti, ni pravilen.

Iz obračuna zamudnih obresti je razvidno tudi, da je tožeča stranka obračunala zamudne obresti po obrestni meri, ki je enaka obrestnim meram za najete likvidnostne kredite pri banki, povečani za 50%, čeprav je dne 7.10.1989 stopil v veljavo zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l.SFRJ 57/89) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, ki je kogenten predpis in ki bi ga moralo uporabiti prvostopno sodišče. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, kakšen pravni režim je veljal v času, za katerega velja obračun zamudnih obresti, preiskusiti sam obračun in nato ponovno odločiti, hkrati pa ravnati po določilu četrtega odstavka 451.člena ZPP o ugovoru zoper plačilni nalog in odločiti o naložitvenem delu izvršilnega sklepa v skladu z drugim odstavkom 55a člena ZIP.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 3.odstavka 166.člena ZPP.