Jedro

Etažna lastnica ni bila sposobna razumeti pred izključitveno tožbo prejetega opozorila o kršitvah temeljnih pravil sosedskega sožitja, zato ji ni bilo omogočeno, da bi se na ta poziv odzvala in kršitev odpravila. Pogojev za njeno izključitev iz večstanovanjske stavbe zato ni. Dejstvo, da ji v tistem obdobju poslovna sposobnost še ni bila odvzeta, ni odločilno, kajti pogoj za izključitev je dejanska možnost etažnega lastnika, da kršitev odpravi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Zavrnjen je zahtevek za izločitev toženke kot etažne lastnice stanovanja v hiši R. ulica 7. Glede stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 1.204,75 EUR.

2. Pritožuje s tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Ne soglaša, da bi moral biti opomin z dne 15.7.2010 toženki vročen preko skrbnika za poseben primer, kajti skrbnik toženki ni bil postavljen za sprejemanje sodnih pisanj. Toženka je bila v času sprejema opomina poslovno in pravdno sposobna; formalno je zadoščeno zakonski zahtevi po opominjanju. Toženki je bil opomin vročen v Domu starejših občanov K., kjer je tedaj bivala. Tudi opomin z dne 24.10.2008 je bil toženki pravilno vročen. V opominu je izrecno navedena kršitev s pozivom za prenehanje kršitve. Z zahtevo, da bi morala biti kršitev konkretno navedena, sodišče prve stopnje prestrogo tolmači prvi odstavek 123. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Trditvi, da se je o opominu predhodno odločalo na zboru lastnikov, tožena stranka ni ugovarjala, zato to dejstvo ni nesporno. Ugotavljanje tega dejstva zato ni bilo potrebno, zato je nesprejemljiv zaključek, da iz zaslišanja J. B. to dejstvo ne izhaja. Zatrjuje, da je izpoved J. B. v sodbi napačno povzeta.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Lastninska pravica je absolutna in tudi ustavno varovana pravica (33. člen Ustave RS). Njena omejitev v nasprotju z lastnikovo voljo je dopustna samo v primeru, da je predvidena z zakonom (prvi odstavek 37. čl. SPZ). Izključitev etažnega lastnika in prodaja njegove etažne enote je ena od z zakonom predvidenih omejitev lastninske pravice. Kot pogoj za dopustnost tovrstne omejitve lastninske pravice zakon predvideva opomin (prvi odstavek 123. čl. SPZ). Šele po tem, ko etažni lastnik oz. drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico deležev na skupnih delih, zahtevajo lastnikovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. Ta opomin mora biti tak, se z njim lastnik oz. drug uporabnik z očitano kršitvijo seznani, saj je to predpogoj, da kršitev odpravi. Prvostopenjsko sodišče torej pravilno ugotavlja, da mora biti lastniku omogočeno, da se izključitveni tožbi izogne in lastninsko pravico ohrani. To je mogoče samo v primeru, da je etažni lastnik opozorjen na konkretno kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja in pozvan, da jo v določenem roku odpravi.

6. V opominu z dne 24.10.2008 kršitev ni natančno opisana. Ni mogoče soglašati s pritožbo, da je očitek o „kršitvi javnega reda in miru v stavbi in onesnaževanju kletnih prostorov“ konkreten opis kršitev. Niti očitek o kršitvi javnega reda in miru, niti očitek o onesnaževanju kletnih prostorov ni tako določen, da bi iz njega toženka lahko razbrala, katerih ravnanj se morata s sostanovalcem vzdržati, da bo kršitev odpravljena in da do izključitve oz. izključitvene tožbe ne bo prišlo. Iz opomina tega ni mogoče razbrati. S pritožbenim stališčem o prestrogem tolmačenju prvega odstavka 123. čl. SPZ zato ni mogoče soglašati.

7. Bolj konkretiziran je opomin z dne 15.7.2010, vendar v času prejema tega poziva (19.7.2010) toženka vsebine nanjo naslovljene zahteve ni bila sposobna razumeti. To izhaja tako iz dopisa institucije, v kateri je toženka tedaj bivala (dokaz A14), kot tudi iz izvedenskega mnenja izvedenke M. M. B., dr. med. Ker vsebine poziva ni bila sposobna razumeti, toženki ni bilo omogočeno, da bi se na ta poziv odzvala in kršitev odpravila. Tožečo stranko po upravniku je s tem dejstvom seznanila ustanova, v kateri je toženka tedaj bivala. CSD, ki je v času prejema tega opomina že vršil naloge toženkinega skrbnika za poseben primer, je bil zadolžen zgolj za varovanje toženkinih pravic pri razpolaganju in upravljanju z denarnimi sredstvi in pri sprejemanju na toženko naslovljenih pošiljk. Te naloge ne vključujejo skrbi za ostale toženkine pravice in koristi ter upravljanje njenega premoženja. To je naloga skrbnika, ki ga toženka – kljub temu, da za svoje pravice in koristi ni bila sposobna skrbeti – tedaj ni imela (187. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Dejstvo, da toženi v tistem obdobju poslovna sposobnost še ni bila odvzeta, ni odločilno, kajti zagotovljena mora biti dejanska možnost etažnega lastnika, da očitek kršitve razume in imeti mora možnost, da kršitev odpravi.

8. Očitek, da naj bi sodišče izpoved J. B. v sodbi napačno povzelo, ni konkretiziran, zato ga ni mogoče preveriti. Izpovedi J. B. sodišče ni povzemalo, ker ta dokaz za odločitev ni bistven. Opozorili, ki sta bili pisni, je namreč mogoče preveriti na osnovi listin. Trditve o ustnih opozorilih pa niso bile tako konkretizirane, da bi bilo mogoče ugotavljati kdo, kdaj, na kakšen način … je toženko ustno opozoril na kršitve temeljnih pravil sosedskega sožitja. Ker konkretnih trditev o teh okoliščinah ni, se sodišče prve stopnje z ustnim opozarjanjem, ki je bilo v trditvah zgolj navrženo, ni bilo dolžno ukvarjati. J.B. je ustna opozorila omenjal, vendar tudi iz njegove izpovedi ni mogoče razbrati, da je bila toženka opozorjena na konkretne kršitve temeljnih pravil sosedskega sožitja. Šlo naj bi za opozorila ob prilikah, ko je do kršitev sosedskega sožitja prihajalo – ko je toženkin sin obležal sredi stopnišča, razbijal, zmerjal … – ne pa za opozorila, kakršna morajo biti podana pred izključitveno tožbo.

9. Ker ni izkazano, da bi bila toženka kot lastnica etažne enote v stavbi R. v Ljubljani seznanjena s tem, da so njena dejanja in dejanja drugih uporabnikov njenega stanovanja za druge etažne lastnike moteča ter da bi ji bilo omogočeno, da te kršitve odpravi, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).