Jedro

Po pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča, da se opravi civilna delitev skupne hiše, po pravnomočnosti sklepa o domiku je treba nepremičnino izročiti kupcu. Ker nasprotna udeleženka kot razvezana žena kupca in predlagatelja nima pravic do uporabe stanovanja, ni pravilen sklep sodišča prve stopnje, ki je ustanovilo najemno razmerje za tri leta po 210. členu ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (točka 2 in 3 izreka) spremeni tako, da se predlog nasprotne udeleženke z dne 11.11.1998 za uveljavitev pravic po 210. členu ZIZ zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom med drugim v točki 2 in 3 ustanovilo najemno razmerje po 210. členu ZIZ in naložilo nasprotni udeleženki izselitev 21.8.2001. Proti temu delu izreka vlaga pritožbo predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa pod točko 2 in 3. Gre za civilno delitev skupnega premoženja razvezanih zakoncev, po katerem nasprotna udeleženka dobi kupnino za svoj delež na nepremičnini in si lahko kupi stanovanje. Za priznanje kakršnihkoli pravic mora biti materialnopravna podlaga. Noben izmed zakoncev na stanovanjski hiši ni pridobil stanovanjske pravice. Nobenega dogovora strank ni bilo o tem, kdo ostane v hiši. Obe sta se strinjali s civilno delitvijo. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v podobnem primeru II Ips 927/84 (?). Res je bilo v pogojih za prodajo hiše navedeno, da je hiša zasedena, vendar je to veljalo za oba polnoletna otroka, katerim bivanje nobena stranka ni nasprotovala. Hiša je bila zato ustrezno ocenjena. Predlagatelj ne bi kupil hiše, če ne bi menil, da je bremen prosta. Na dražbi je sodeloval še en kupec. Sodišče je priznalo nasprotni udeleženki stanovanjsko pravico na hiši, ki ni razdeljena in tako bi pridobila pravico na celi hiši. Udeleženca nimata podlage za ustanovitev stanovanjske pravice. Nasprotna udeleženka ni do sedaj uveljavljala nobenih pravic na hiši. Sklep o domiku je bil pravnomočen, kupec je poravnal kupnino. Poleg tega je izjava nasprotne udeleženke prepozna, saj je bila nepremičnina kupljena na javni dražbi 21.8.1998. Na vročeno pritožbo nasprotna udeleženka ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Izpodbijani sklep se nanaša na fazo postopka, ko je treba stvar po opravljeni delitvi izročiti udeležencem, ki jim pripadajo stvari po opravljeni delitvi. Po že pravnomočnem sklepu, da gre za civilno delitev (123. člen ZNP), je tekel postopek za civilno delitev in sicer kot 2. odstavek 123. člena ZNP določa, je bila opravljena razdelitev po 20. poglavju tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku. 20. poglavje ZIP ureja razdelitev stvari in se 240. člen ZIP v zvezi s fizično razdelitvijo stvari, ko jo je treba prodati, sklicuje na določbe istega zakona o prodaji nepremične stvari. V zadevi je bil že izdan sklep o domiku (list. št. 84), ki je postal pravnomočen 22.10.1998. Nato pa je nasprotna udeleženka 11.11.1998 podala prvič v postopku zahtevo, da uveljavlja pravico po 210. členu ZIZ. Sodišče prve stopnje je nato z izpodbijanim sklepom oblikovalo najemno razmerje po 210. členu ZIZ in naložilo nasprotni udeleženki izselitev 21.8.2001. Pri tem se je sklicevalo na pravice dolžnika o tem členu in obrazlagalo, zakaj je uporabilo določbe ZIZ in ne ZIP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v konkretni zadevi za sklep o izročitvi po 124. členu ZNP. Gre za sklep po delitvi in pravice, ki gredo posameznemu solastniku ob tem. Na podlagi tega sklepa lahko zahtevajo izvršbo tisti, ki jim pripadajo stvari po delitvi stvar. Ne gre torej za izvršbo v pomenu ZIP-a oziroma ZIZ-a, ampak za končno razdelitev stvari po opravljenem postopku civilne delitve po ZNP. Obe stranki postopka sta se strinjali s civilno delitvijo stvari, nobena od strank nima po Stanovanjskem zakonu oziroma prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih kakšne pravice na stanovanju, ampak je bilo odločeno, da vsak dobi ustrezni del kupnine. Stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 18/91 in naslednji) ureja le položaj, ko se zakonca razvežeta, pa sta bila najemnika stanovanja (primerjaj 57. člen SZ). Druge materialnopravne podlage za ustanovitev najemnega razmerja pa ni. Določba 210. člena ZIZ oziroma prej 149. in 185. člena ZIP ureja le položaj dolžnika, ko gre za izvršitev ustreznega izvršilnega naslova. Zakon o nepravdnem postopku pa se le glede postopka civilne delitve v členu 123 sklicuje na določbe izvršilnega postopka. To pomeni, da jih je potrebno uporabiti le za postopek prodaje, ni pa mogoče priznati ob takem dejanskem stanju nasprotni udeleženki ali predlagatelju položaj dolžnika iz 210. člena ZIZ. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo določbe 123. in 124. člena ZNP ter 210. člena ZIZ, je bilo treba upoštevaje določbo 373. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP sklep spremeniti tako, da se izpodbijani sklep v točki 2 in 3 razveljavi in predlog nasprotne udeleženke zavrne. V postopku namreč ni bilo nobene kršitve procesa, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.