Jedro

Predlog za podaljšanje dovoljenega odloga mora biti vložen pred potekom odloga. Le v takšnem primeru je namreč mogoče govoriti o podaljšanju že dovoljenega odloga, če pa upnik predlaga odlog po poteku časa, za katerega je bila izvršba odložena, ne gre za njegovo podaljšanje, temveč za predlaganje novega odloga, česar zakon ne dopušča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 30. 3. 2015 za odlog izvršbe ter sklenilo, da sam krije stroške vloge z dne 30. 3. 2015. 2. Upnik v pravočasno vloženi pritožbi po pooblaščencu uveljavlja vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo sklepa tako, da se dovoli predlagan odlog izvršbe, oziroma podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da iz določb ZIZ, upoštevaje tudi spremembo ZIZ-J, ne izhaja, da mora upnik podaljšanje odloga izvršbe predlagati, preden se izteče rok, do katerega je bila izvršba odložena. Sodišče se tudi ne sklicuje na ustrezno zakonsko podlago. Ne pride v poštev določba 110. člena ZPP, ki se nanaša na procesne roke, saj rok za odlog ni procesni rok.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob pravilni (neizpodbijani) ugotovitvi, da je bila izvršba s sklepom z dne 11. 9. 2014 odložena do 4. 3. 2015 in da je upnik predlagal odlog izvršbe z vlogo z dne 30. 3. 2015 (za šest mesecev, to je do 25. 9. 2015), je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo. V tretjem odstavku 74. člena ZIZ je namreč določeno, da sodišče odloži izvršbo za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal, vendar največ za eno leto, pri čemer lahko upnik predlaga podaljšanje odloga, vendar skupno le-ta ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Odlog izvršbe sme upnik predlagati le enkrat.(1)

5. Zakon torej omogoča (časovno omejeno) podaljšanje dovoljenega odloga in že jezikovna razlaga določbe utemeljuje stališče, da mora biti predlog vložen pred potekom odloga. Le v takšnem primeru je namreč mogoče govoriti o podaljšanju že dovoljenega odloga, če pa upnik predlaga odlog po poteku časa, za katerega je bila izvršba odložena, ne gre za njegovo podaljšanje, temveč za predlaganje novega odloga, česar ZIZ ne dopušča. 6. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. sklep VSL II Ip 1449/2015 z dne 3. 6. 2015 in obrazložitev predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, EVA 2013-2030-0096, k 18. členu.