Jedro

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tak operativni poseg tožniku predlagan že 13. 7. 2012 in ga je tožnik odklonil, saj iz ambulantnih izvidov (priloga A10) izhaja, da je S.S., dr. med., specialist kirurg dne 13. 7. 2012 tožnika napotil k operaterju, ki se s tovrstno patologijo ukvarja, ki se bo odločil o nadaljnjem zdravljenju. Ta se je dne 19. 7. 2012 na pregledu tožnika odločil za konzervativno zdravljenje. Šele zaradi bolečin pri tožniku, ki niso popuščale, se je operater na pregledu dne 3. 10. 2012 odločil za operativni poseg pri tožniku.

Glede na povedano je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku nastala škoda, za katero v predmetnem postopku vtožuje odškodnino, nova škoda, zato je pritožba toženke, ki deloma tudi sama s seboj z navajanjem argumentov za drugačen zaključek, prihaja v nasprotje, neutemeljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi nastale ji stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) 1.967,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 2. 7. 2014 dalje do plačila, v presežku do vtoževanega zneska glavnice 5.500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.967,00 EUR od dne 29. 8. 2012 do dne 1. 7. 2014 pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da je toženka dolžna v korist proračuna Republike Slovenije iz naslova oprostitve plačila stroškov zastopanja na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti BPP 363/2014-5, z dne 12. 9. 2014, v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti znesek 172,39 EUR in v korist proračuna Republike Slovenije iz naslova oprostitve plačila stroškov izvedenca na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti BPP 152/2015-4, z dne 30. 3. 2015, v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti znesek 163,01 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila. Sodišče prve stopnje je nadalje odločilo, da je tožnik dolžan v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti toženki pravdne stroške v znesku 19,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila.

2. Zoper obsodilni del sodbe se pritožuje toženka, ki v pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

- Po mnenju toženke tožniku po sklenitvi poravnave zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v prometni nesreči dne 3. 7. 2011, ni nastala nova škoda. Tožniku je zaradi poškodbe iz te prometne nesreče že bila izplačana odškodnina v skupni višini 9.500,00 EUR po sklenjeni poravnavi, ki obsega tudi škodo, ki jo sedaj toženec vtožuje. Ta škoda je glede na samo telesno poškodbo bila predvidljiva in je šlo za takšno zdravstveno stanje, do katerega ob normalnem teku stvari lahko pride in ga je pričakovati. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o novi škodi upoštevalo zgolj mnenje izvedenca, s katerim pa se toženka ni strinjala v tem smislu, da bi tožniku po sklenitvi poravnave nastala nova škoda, ker je po sklenjeni poravnavi opravil operativni poseg, več pregledov pri specialistu in prestajal nove fizične bolečine in prestajal novi strah. Sodišče prve stopnje pa ni upoštevalo vse zdravniške dokumentacije, ki je bila predložena in iz katere nedvomno izhaja tudi dejstvo, da je bil tožniku ta operativni poseg, ki ga je potem opravil dne 26. 11. 2012, predlagan že dne 13. 7. 2012 in ga je tožnik odklonil. Zdravstveno stanje tožnika je bilo tako pred sklenjeno poravnavo isto in se ni spremenilo in ni šlo za noben zaplet, ki bi terjal dodatno ukrepanje. Če bi bilo res tako zelo slabo, bi to ugotovil kirurg že 19. 7. 2012, ko je tožnik že imel opravljeno ultrazvočno preiskavo, pa ni, saj je predlagal konzervativno zdravljenje in šele dne 3. 10. 2012 mu je isti kirurg, zgolj na podlagi tega, ker je tožnik nadalje tožil za bolečinami, predlagal elektivno atroskopijo desnega ramena, ki pa je zaradi srčnega popuščanja niso v celoti opravili. Tako vse to zdravljenje, kot tudi nevšečnosti in neugodnosti, ne gre šteti za nekaj nepričakovanega in tožniku ni nastala nova škoda.

- Podrejeno toženka meni, da je sodišče prve stopnje tožniku previsoko odmerilo odškodnini za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za prestani strah, saj ti nista v skladu s sodno prakso.

- Toženka zato pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen in tožniku naloži povračilo pravdnih stroškov nastalih toženki, vključno s stroški pritožbenega postopka, podredno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter jo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona. V postopku je pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila pomembna za odločitev o sedaj grajanem temelju in višini tožniku odmerjene odškodnine ter je bila na tej podlagi sprejeta pravilna materialnopravna odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je v postopku odmerilo tožniku odškodnino iz naslova nematerialne škode za novo škodo kot posledico poškodbe v škodnem dogodku dne 3. 7. 2011, ki jo je povzročil zavarovanec toženke. Ta je na prehodu za pešce, ko je tožnik s kolesom pravilno prečkal vozišče, kot voznik motorja trčil vanj, pri čemer je tožnik utrpel izpah sklepa med desno ključnico in lopatico. Tožnik vtožuje novo škodo, ki ob sklepanju poravnave s toženko še ni bila znana, saj je prišlo dodatnih posledic v njegovem zdravstvenem stanju, to je do operativnega posega in v zvezi s tem do dodatnih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in v zvezi s tem prestanega strahu.

Glede temelja odškodninske odgovornosti:

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe toženke, da sodišče prve stopnje napačno zaključuje, da gre v tožnikovem primeru za novo škodo. Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih je navedlo v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe. Nova škoda je namreč po ustaljeni sodni praksi tista škoda, ki izvira iz škodnega dogodka, v zvezi s katerim je že bila prisojena oziroma dogovorjena odškodnina, pa v času sojenja oziroma sklenitve (zunaj)sodne poravnave ni bilo gotovo, da bo nastala in če bo, kolikšen bo njen obseg.

- Glede na ugotovitve v postopku postavljenega izvedenca medicinske stroke A.N., dr. med., specialista kirurga in glede na ambulantne izvide (priloga A10) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik (kot tudi toženka) ob sklenitvi poravnave nista mogla pričakovati in predvideti, da bo poškodba tožnika terjala dodatno ukrepanje oziroma poseg, to je operativni poseg elektivne atroskopije desnega ramena.

- Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tak operativni poseg tožniku predlagan že 13. 7. 2012 in ga je tožnik odklonil, saj iz ambulantnih izvidov (priloga A10) izhaja, da je S.S., dr. med., specialist kirurg dne 13. 7. 2012 tožnika napotil k operaterju, ki se s tovrstno patologijo ukvarja, ki se bo odločil o nadaljnjem zdravljenju. Ta se je dne 19. 7. 2012 na pregledu tožnika odločil za konzervativno zdravljenje. Šele zaradi bolečin pri tožniku, ki niso popuščale, se je operater na pregledu dne 3. 10. 2012 odločil za operativni poseg pri tožniku.

- Glede na povedano je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku nastala škoda, za katero v predmetnem postopku vtožuje odškodnino, nova škoda, zato je pritožba toženke, ki deloma tudi sama s seboj z navajanjem argumentov za drugačen zaključek, prihaja v nasprotje (1), neutemeljena.

O višini odškodnine:

8. Tožnik zahteva za novo nastalo škodo odškodnino za nepremoženjsko škodo, in sicer za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 1.500,00 EUR, za prestani strah 500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti 3.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožniku za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem odmerilo 1.500,00 EUR in za prestani strah 500,00 EUR, medtem ko je tožbeni zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti zavrnilo. Ob upoštevanju revaloriziranega zneska, ki ga je toženka tožniku že nakazala iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter zaradi prestanega strahu, je toženka tožniku dolžna izplačati znesek 1.967,00 EUR.

9. Pritožbeno sporni sta višini odmerjenih odškodnin za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za prestani strah.

10. Kriteriji za odmero denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za prestani strah so določeni v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sodišče dosodi pravično denarno odškodnino, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi, če premoženjske škode ni, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njuno trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o višini odškodnine mora sodišče upoštevati tako subjektivno merilo (okoliščine konkretnega primera), kakor tudi objektivno merilo (sodno prakso v podobnih primerih ob medsebojnem primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin primerljivih z obsegom obravnavane škode).

11. Dejansko stanje o obsegu škode, kar vse je bilo podlaga odmeri pritožbeno grajane višine odškodnin, je sodišče prve stopnje ugotovilo, upoštevajoč navedbe v izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke, ob upoštevanju tožnikove zdravstvene dokumentacije in ob upoštevanju smisla tožnikove izpovedbe.

12. Pritožba zoper višino (1.500,00 EUR) tožniku odmerjene odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo čas trajanja bolečinskega obdobja ter njegovo intenziteto in vse nevšečnosti tekom zdravljenja, kot izhajajo iz točk 15 in 16 obrazložitve izpodbijane sodbe. Po oceni pritožbenega sodišča podano izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke trditve in navedbe tožnika o pretrpljenih telesnih bolečinah in prestanih nevšečnostih med zdravljenjem objektivizira, prisojeni znesek pa tudi ne presega okvirov, ki predstavljajo primerno denarno satisfakcijo, ki jo sodna praksa prisoja v podobnih primerih.

13. Po prepričanju pritožbenega sodišča tudi odmerjena odškodnina za prestani strah v višini 500,00 EUR za tožnika predstavlja primerno satisfakcijo. Tožnik je po navedbi izvedenca trpel strah za izid zdravljenja srednje hude intenzitete v obdobju dveh mesecev, gotovo pa je za upoštevati tudi strah srednje hude intenzitete, ki mu je ostal kot posledica zapleta med operativnim posegom.(2)

14. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi nastale ji stroške s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1) : Navedbe: „Ni pa upoštevalo vse zdravniške dokumentacije, ki je bila predložena in iz katere nedvomno izhaja tudi dejstvo, da je bil tožniku ta operativni poseg, ki ga je potem opravil dne 26. 11. 2012, predlagan že 13. 7. 2012 in ga je tožnik odklonil“ in navedbe: „Če bi bilo res tako zelo slabo zdravstveno stanje poškodovanega ramena, bi to ugotovil kirurg že dne 19. 7. 2012, ko je imel tožnik že opravljeno UZ preiskavo, pa ga ni, predlagal mu je le konzervativno zdravljenje...“.

Op. št. (2) : Med posegom v splošni anasteziji dne 26. 11. 2012 je pri tožniku prišlo do vertikularne tahikardije, zato do morali poseg prekiniti.