Jedro

Izvršitveno dejanje nezakonitega razpolaganja s sredstvi delodajalca je začasna pridobitev stvari z namenom, da se uporabi, torej izkorišča, uporablja, z njo razpolaga ali da drugemu v začasno uporabo. Pri tem storilčev motiv, način in čas razpolage nista pravno pomembna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek M. V. na razveljavitev dokončne odločbe disciplinske komisije Vlade Republike Slovenije z dne 4.11.1995 in na ugotovitev, da ni podana disciplinska odgovornost tožnika, da je dne 8.5.1995 in 9.5.1995 med delovnim časom v službenem vozilu opravljal vožnje, ki niso bile službene narave in s tem storil hujšo kršitev delovnih obveznosti po 6. točki 1. odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih, to je nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik odgovoren za storitev hujše kršitve delovnih obveznosti iz 6. točke 1. odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih, to je nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi, za kar mu je bil zakonito izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena za dobo šestih mesecev.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke 1. odstavka 370. člena ZPP. V obrazložitvi revizije ponavlja predhodne navedbe, da kurirska služba ni imela nobenega pravilnika o prevzemanju in oddajanju službenih avtomobilov, nobenega pravilnika o menjavi oziroma nadomeščanju kurirjev, o kontroli uporabe, načinu uporabe vozil, na anarhično stanje je bilo opozorjeno tudi v obrazložitvi dokončne odločbe disciplinskega organa, ko očita direktorju servisne službe popolno improvizacijo glede prevzema in urejanja pošte. Naštete okoliščine potrjujejo tožnikovo trditev, ki je skladna s trditvijo M. F., da so se pogosto v kurirsko knjigo in potne naloge prevoženi kilometri vpisovali naknadno, kar predvsem velja za dodatno naložene naloge izven že vnaprej določenih relacij. Vzrok za naknadne vpise je iskati tudi v utrujenosti tožnika, ki je pogosto nadomeščal kurirja M. F., med drugim tudi dne 8. in 9. maja 1995. Zato je očitek o 204 kilometrih, prevoženih 8. in 9. maja 1995 za neslužbene potrebe, neutemeljen. Tožniku očitana kršitev ni bila dokazana, zato predlaga, da se reviziji ugodi in razveljavi sodbi obeh nižjih sodišč in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje.

V postopku po 375. členu ZPP je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Zmotna uporaba materialnega prava - ki je uveljavljena kot revizijski razlog - je podana, če sodišče na ugotovljeno dejansko stanje ne uporabi določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali pa uporabi take določbe, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje ne bi smelo uporabiti. Podlaga za preizkus pravilne uporabe materialnega prava je določba 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 do 56/2000 - ZDDO), ki med drugim v 6. točki 1. odstavka določa kot hujšo kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, za katero se po drugem odstavku obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 370. člena ZPP), izhaja prav takšno nedopustno ravnanje tožnika. S tem, ko je tožnik, zadolžen za uporabo službenega vozila R 4 GTL reg. št. LJ... , dne 8.5. in 9.5.1995 prevozil 204 kilometre poti, ki niso bile kot službene vpisane v kurirsko knjigo, je z njim nezakonito razpolagal. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo dne 8.5.1995 dejansko prevoženih 137 km (namesto vpisanih 52 km) in dne 9.5.1995 - 189 km (namesto vpisanih 70 km), skupaj v obeh dneh 326 km, za katere tožnik ni uspel dokazati, da bi bili opravljeni za službene potrebe. Da so bili dejansko prevoženi pa izhaja iz podatkov porabe goriva. V 6. točki 1. odstavka 45. člena ZDDO opredeljena hujša kršitev delovne obveznosti - nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi vsebuje dvoje kršitev normativno zavarovanih dobrin in sicer pravico uporabe sredstev delodajalca in posebnega odnosa zaupanja med delavcem in delodajalcem. Izvršitveno dejanje te disciplinske kršitve je začasna prilastitev stvari z namenom, da se uporabi, torej izkorišča, uporablja, z njo razpolaga ali da drugemu v začasno uporabo. Pri tem storilčev motiv, način in čas razpolage nista pravno pomembna.

Pravno odločilno za uporabo motornega vozila kot v obravnavanem primeru - je dejstvo, da se ob neupravičeni uporabi njegova vrednost manjša, saj se z uporabo izrablja. Ker je tožnik, po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč, v navedenih dneh neupravičeno uporabil ne samo službeno vozilo, zaupano mu pri delu, ampak porabil tudi bencin, kupljen na stroške tožene stranke, je tudi po presoji revizijskega sodišča storil hujšo kršitev delovne obveznosti nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi iz 6. točke 1. odstavka 45. člena ZDDO. Po drugem odstavku navedenega določila se za takšno kršitev obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Tožniku je bila izvršitev tega ukrepa na podlagi 1. odstavka 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR) pogojno odložena za dobo šestih mesecev.

Na zakonitost izrečenega ukrepa ne morejo vplivati zatrjevanja tožnika o pomanjkanju pisnih navodil o ravnanju s službenimi vozili in kontrolo, saj so v nasprotju z listinami v spisu. Direktor Servisa skupnih služb Vlade Republike Slovenije je dne 10.11.1994 izdal Pravilnik o uporabi osebnih vozil tega servisa, ki v 10. členu nedvoumno zavezuje uporabnika vozila za pravilno in ažurno vodenje dokumentacije, med drugim potnih nalogov iz 1. odstavka 12. člena. Tožnikovo ravnanje v nasprotju s predpisanimi pravili, ki so bila v praksi tožene stranke po ugotovitvah obeh sodišč utrjena še z obveznim vpisom relacij v kurirsko knjigo, ne gre v prid njegovemu zagovoru o neobstoju disciplinske odgovornosti.

Ker sta nižji sodišči ob upoštevanju ugotovljenih pravno odločilnih dejstev materialno pravo pravilno uporabilo, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).