Jedro

Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo partnerko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče D.

Obrazložitev

1. Tožnik je 18. 12. 2009 pred Okrožnim sodiščem A. vložil tožbo, s katero zahteva, naj mu toženec plača 250.375,56 EUR spp, ker mu je s svojim ravnanjem ob sklepanju pogodbe o nakupu nepremičnine povzročil premoženjsko škodo v višini 250.375,56 EUR.

2. Okrožno sodišče A. je predlagalo prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je toženec dolgoletni življenjski partner B. B., ki je od leta 1995 do maja 2007 opravljala sodniško funkcijo na Okrajnem sodišču B., nato pa na Okrožnem sodišču A. V maju 2007 je nastopila delo na Višjem sodišču C. kot višja sodnica, z letnim razporedom dela pa je bila 3. 8. 2010 razporejena na pravdni oddelek Okrožnega sodišča A., torej na isti oddelek, ki obravnava sporno zadevo.

3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je toženec življenjski partner višje sodnice Višjega sodišča C., ki je z letnim razporedom dela od 3. 8. 2010 razporejena na pravdni oddelek Okrožnega sodišča A. Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo partnerko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče D.