Jedro

Izvršba in zavarovanje sta dopustna samo na stvareh, ki so last dolžnika. O tem obstaja tudi obsežna sodna praksa, ki pa se (pravilno) v celoti nanaša na položaje, ko sklep o izvršbi še ni bil izdan in je bil torej zavrnjen že predlog za izvršbo. V fazi pred izdajo sklepa o izvršbi (zavarovanju) mora namreč sodišče presojati, ali so pogoji za izvršbo (zavarovanje) izpolnjeni. Če ugotovi, da dolžnik ni lastnik predmeta izvršbe, predlog zavrne. Ko pa je enkrat sklep o izvršbi (zavarovanju) izdan in dolžnik in tretji v ugovoru zatrjujeta svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, mora sodišče postopati po določbah ZIZ, ki urejajo ugovor dolžnika, oziroma ugovor tretjega.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljevanje postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je okrožno sodišče razveljavilo sklep Zg 2/2022 z dne 3.3.2022 v 1.A točki izreka (to je v točki, v kateri je bil odrejen rubež ladje C., ki vije zastavo Sierra Leone, na način, da izvršitelj na ladji označi, da je ladja zarubljena, da ji odvzame ladijske listine o istovetnosti in sposobnosti za plovbo, potrdilo o klasi, seznam posadke, vpisni list oziroma ladijsko spričevalo oziroma vse druge listine, ki jih ladja C. potrebuje za plovbo in brez katerih ne more izpluti iz slovenskega pristanišča oziroma iz slovenskega teritorialnega morja ter se ladji C. prepoved izplutje iz slovenskega teritorialnega morja oziroma slovenskega pristanišča), ker je lastnik ladje tretji in ne dolžnik in zato ne morejo biti predmet zavarovanja.

2. Zoper sklep se upnik pritožuje. Najprej očita kršitev postopka, to je pravice do izjave, saj sodišče ugovora tretjega ni vročilo upniku in ni postopalo skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) o ugovoru dolžnika in ugovoru tretjega. Za upnika prenos lastništva na tretjega ni nesporen. Sodišče se je tudi napačno sklicevalo na določbo 241. člena ZIZ. Poenostavitev, ki so jo v posameznih primerih ubrala sodišča, ni konsistentna, poleg tega pa v tistih primerih ni bilo sporno, da je tretji lastnik predmeta izvršbe in da pravica tretjega dejansko preprečuje izvršbo (oziroma zavarovanje). V nadaljevanju pritožnik smiselno podaja odgovor na ugovor.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi je bil že izdan sklep o zavarovanju. Izpodbijani sklep pa je sodišče prve stopnje izdalo pri odločanju o ugovoru dolžnika in tretjega. Pritožnik pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje kršilo njegovo pravico do izjave, saj mu ugovorov dolžnika in tretjega ni vročilo in mu ni omogočilo, da se o njih izjavi. Res velja, da sta izvršba in zavarovanje dopustna samo na stvareh, ki so last dolžnika. O tem obstaja tudi obsežna sodna praksa, ki pa se (pravilno) v celoti nanaša na položaje, ko sklep o izvršbi še ni bil izdan in je bil torej zavrnjen že predlog za izvršbo1. V fazi pred izdajo sklepa o izvršbi (zavarovanju) mora namreč sodišče presojati, ali so pogoji za izvršbo (zavarovanje) izpolnjeni. Če ugotovi, da dolžnik ni lastnik predmeta izvršbe, predlog zavrne. Ko pa je enkrat sklep o izvršbi (zavarovanju) izdan ter dolžnik in tretji v ugovoru zatrjujeta svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, mora sodišče postopati po določbah ZIZ, ki urejajo ugovor dolžnika, oziroma ugovor tretjega.

6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev o ugovorih (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). Napotki za nadaljnje postopanje so vsebovani že v gornji obrazložitvi.

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev o ugovoru.

1 Primerjaj odločbe VSC Ip 338/2020, VSL I Cpg 1776/2015, II Cpg 527/2015, III Ip 5313/2013 , VSK I Cpg 292/2006 in druge.