Jedro

Ker torej A.A. skladno s pozivi tega sodišča v odrejenih rokih in tudi ne do dneva izdaje tega sklepa sodišču ni predložila pooblastila tožnice za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, skupaj s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu, kot je bilo od nje zahtevano, in ker (tudi) tožnica tožbe po pozivu sodišča ni lastnoročno podpisala, to pomeni, da je tožba, ki je bila od same vložitve nepopolna, nepopolna ostala tudi po pozivih sodišča k popravi. Ker gre za pomanjkljivost tožbe, zaradi katere sodišče zadeve ne more obravnavati, saj se nanaša na bistveno sestavino tožbe, ki ne sme izostati (lastnoročni podpis tožnika na tožbi v zvezi s tretjim odstavkom 105. člena ZPP, oziroma pooblastilo tožnika kvalificiranemu pooblaščencu v zvezi z 92. členom ZPP in tretjim odstavkom 87. člena tega zakona, vse pa v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-11 tožbo kot nepopolno zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Pri tem sodišču je A.A. 11. 10. 2019 v imenu tožnice vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo, v kateri je navedla, da prosi za zmanjšanje vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 2.716,59 EUR. Zaradi majhne pokojnine, slabega zdravstvenega stanja in večjih stroškov za zdravljenje je prosila za ponovno preučitev dejstev in za upoštevanje dejstva, da bo treba izplačati še sorazmerni delež B.B. 2. Sodišče mora med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Na podlagi prvega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem procesnem dejanju, ki ga opravi v imenu stranke. Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja (drugi odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

3. Sodišče je ugotovilo, da k predmetni tožbi ni priloženo pooblastilo za zastopanje tožnice v tem upravnem sporu in da tožbe tudi ni lastnoročno podpisala tožnica, temveč le A.A. (kot domnevna pooblaščenka).

4. Glede na to je skladno z 31. členom ZUS-1 in na podlagi prej citiranih določb ZPP s pozivom I U 1602/2019-4 z dne 16. 10. 2019 pozvalo A.A., naj v roku osem dni (med drugim) predloži (tudi) pooblastilo oziroma izkaže odobritev tožnice za vložitev tožbe v tem upravnem sporu. Obenem jo je seznanilo z vsebino relevantnih določb ZUS-1 in ZPP, jo poučilo, kaj in kako naj napravi, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, ter jo opozorilo na posledice, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravila.

5. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da je bilo priporočeno pismo z navedenim pozivom A.A. vročeno 1. 11. 2019 (fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP). Osemdnevni rok, ki je bil s pozivom določen za predložitev pooblastila oziroma za izkazano odobritev tožnice za vložitev tožbe, se je tako iztekel v ponedeljek, 11. 11. 2019 (9. 11. 2019 je bila sobota, četrti odstavek 111. člena ZPP pa določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika).

6. A.A. v danem roku sodišču ni predložila pooblastila tožnice, niti ni izkazala njene odobritve za vložitev predmetne tožbe. Zato je sodišče s pozivom I U 1602/2019-6 z dne 19. 11. 2019 tožnico pozvalo, naj v danem roku odpravi pomanjkljivosti tožbe tako, da jo (med drugim) lastnoročno podpiše oziroma izkaže odobritev za opravljeno procesno dejanje. Nato je sodišče 12. 12. 2019 prejelo dopis A.A., v katerem je sporočila, da je tožnica 6. 11. 2019 umrla (torej po vloženi tožbi) in da je njeno pooblastilo za zastopanje predložila Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

7. Glede na vsebino njenega dopisa je sodišče A.A. s pozivom I U 1602/2019-9 z dne 13. 12. 2019 pozvalo, naj v danem roku predloži ustrezno pooblastilo za zastopanje tožnice v tem upravnem sporu in potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Obenem jo je seznanilo z relevantnimi določbami ZPP in ZUS-1 ter izrecno tudi z določbo tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po kateri je pooblaščenec pred višjim sodiščem lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Hkrati jo je tudi opozorilo, da če v danem roku ne bo sledila pozivu sodišča, da bo sodišče tožbo zavrglo. Predmetni poziv je bil A.A., glede na podatke na vročilnici, ki se nahaja v sodnem spisu, vročen 27. 12. 2019. Rok, ki je bil s pozivom določen za predložitev pooblastila in dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, pa se je neuspešno iztekel 30. 12. 2019. 8. Ker torej A.A. skladno s pozivi tega sodišča v odrejenih rokih in tudi ne do dneva izdaje tega sklepa sodišču ni predložila pooblastila tožnice za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, skupaj s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu, kot je bilo od nje zahtevano, in ker (tudi) tožnica tožbe po pozivu sodišča ni lastnoročno podpisala, to pomeni, da je tožba, ki je bila od same vložitve nepopolna, nepopolna ostala tudi po pozivih sodišča k popravi. Ker gre za pomanjkljivost tožbe, zaradi katere sodišče zadeve ne more obravnavati, saj se nanaša na bistveno sestavino tožbe, ki ne sme izostati (lastnoročni podpis tožnika na tožbi v zvezi s tretjim odstavkom 105. člena ZPP, oziroma pooblastilo tožnika kvalificiranemu pooblaščencu v zvezi z 92. členom ZPP in tretjim odstavkom 87. člena tega zakona, vse pa v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-11 tožbo kot nepopolno zavrglo. Sodišče dodaja, da je bila A.A. kot tedaj domnevna pooblaščenka v pozivih tega sodišča I U 1602/2019-4 z dne 16. 10. 2019 in I U 1602/2019-9 z dne 13. 12. 2019 izrecno opozorjena, da če v danem roku ne bo ravnala v skladu s pozivi sodišča ter tožnica tožbe ne bo lastnoročno podpisala, ona kot domnevna pooblaščenka pa ne bo predložila sodišču ustreznega pooblastila s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu, da bo sodišče predmetno tožbo zavrglo.

9. Sodišče je sodno odločbo izdalo v postopku preizkusa popolnosti in razumljivosti tožbe (31. člen ZUS-1), zato je odločilo po predsednici senata.

1 Po prvem odstavku 31. člena ZUS-1 v primeru, če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednica senata od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti; obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Po drugem odstavku tega člena sodišče v primeru, če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom.