30. 9. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marka Tanevskega, Maribor, ki ga zastopa Damijan Donko, odvetnik v Mariboru, na seji 30. septembra 2020

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 391. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 11/2020 z dne 12. 3. 2020 in zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 804/2019 z dne 5. 11. 2019 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. III P 767/2018 z dne 26. 4. 2019 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z vidika 155. člena Ustave.

2.Vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija v 2. točki izreka tega sklepa navedene odločitve sodišč zaradi kršitev 14., 22., 23., 25., 74. in 155. člena Ustave ter 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo.

4.V okoliščinah konkretnega primera (izpodbita darilna pogodba je bila sklenjena 28. 1. 2015, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju[1] je bil uveljavljen 26. 4. 2016, postopek osebnega stečaja nad sopogodbenikom je bil na njegov predlog začet s sklepom št. St 857/2018 z dne 12. 3. 2018) je očitek o neskladju izpodbijane določbe s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena Ustave očitno neutemeljen, ker ta določba nima retroaktivnega učinka. Morebitna presoja pobudnikovega položaja z vidika 2. člena Ustave pa ne odpira pomembnega pravnega vprašanja.[2] Ustavno sodišče je zato pobudo zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Marijan Pavčnik je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Uradni list RS, št. 27/16 (v nadaljevanju ZFPPIPP-G)

[2]S tem v zvezi Ustavno sodišče opozarja na odločbo št. U-I-56/17, Up-335/17 z dne 4. 4. 2019 (Uradni list RS, št. 28/19, in OdlUS XXIV, 3). V njej je Ustavno sodišče presojalo po ZFPPIPP-G spremenjeno ureditev inštituta odpusta obveznosti, ki ga je novela zakona postrožila (med drugim je razširila preizkusno obdobje vrednotenja dolžnikovih ravnanj s treh na pet let pred začetkom postopka osebnega stečaja). Presodilo je, da ta ureditev ni v neskladju z 2. členom Ustave.