Jedro

Ker je tožnik neupravičeno izostal s svetovalnega intervjuja (češ da je obiskal zobozdravnika, česar njegova zobozdravnica ni potrdila), ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 26. 4. 2010 in št. ... z dne 2. 2. 2010 ter da se tožnika tudi od 27. 1. 2010 dalje vodi v evidenci brezposelnih oseb. Sklenilo je, da stroški zastopanja tožeče stranke bremenijo proračun Republike Slovenije.

Zoper sodbo se je, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pritožil tožnik in navedel, da ni pravilna ugotovitev sodišča, da dne 27. 1. 2010 ni bil na razpolago za zaposlitev. Dosegljivost bi tožena stranka lahko preverila tako, da bi ga po telefonu poklicala domov. Neodziv na svetovalni razgovor še ne pomeni, da ni bil dosegljiv oz. na razpolago. Svetovalka mu je namerno škodovala, ko ji je pojasnil, da ima predvidene zobozdravstvene preglede oz. posege. Sumi, da je svetovalka uničila knjigo pritožb, v katero sta z očetom dne 25. 11. 2009 napisala pritožbo. O dejanskem stanju sodišče ni hotelo zaslišati predlagane priče, tožnikovega očeta. Tožena stranka tudi ni predložila izvirnika knjige pritožb, tudi to dokazuje, da dejansko stanje v zvezi s prenehanjem vodenja v evidenci brezposelnih oseb ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da iz izvedenih dokazov izhaja, da se tožnik dne 27. 1. 2010 ni oglasil pri svetovalki na svetovalni intervju, na katerega je bil z osebno vročitvijo dne 19. 10. 2009 pravilno vabljen in opozorjen na posledice izostanka. Prav tako izostanka ni pravočasno in na predpisan način opravičil. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo. Zaslišanje tožnikovega očeta dejanskih ugotovitev ne bi spremenilo in odločitev ne bi mogla biti drugačna. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, na katere sodišče druge stopnje, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 45/08), pazi po uradni dolžnosti.

Tožena stranka je z izpodbijano dokončno odločbo, po ugotovitvi, da tožnik 27. 1. 2010 ni prišel na svetovalni razgovor, kar pomeni, da ni bil dosegljiv in s tem tudi ne na razpolago za zaposlitev, odločila, da ga z navedenim dnem preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Odločila je tudi, da se šest mesecev po dokončnosti odločbe v upravnem postopku ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb.

Evidenca brezposelnih oseb je podlaga za uveljavljanje pravic iz socialnega varstva, zato so te osebe dolžne izpolnjevati obveznosti, ki jim jih nalagajo zakon ter podzakonski akti. Po 9. alineji prvega odstavka 70. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami) Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, če oseba ni na razpolago za zaposlitev. Podrobnejše določbe, kdaj se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago za zaposlitev so v Pravilniku o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 56/2007, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Tožena stranka je po 2. členu Pravilnika brezposelno osebo dolžna poučiti o njenih obveznostih ter o posledicah neizpolnjevanja teh obveznosti. S podpisom zaposlitvenega načrta dne 19. 10. 2009 ter s podpisom pisnega vabila istega dne, obe listini sta priloženi v upravnem spisu, je tožnik potrdil, da ga je svetovalka obvestila, da bo 27. 1. 2010 ob 9. uri imel svetovalni intervju in ga tudi opozorila, da ga bo, v primeru neodziva na vabilo, v skladu s 26. členom Pravilnika o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (Ur. l. RS, št. 56/2007 in št. 10/2009), prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Tožnik navaja, da je imel za izostanek s svetovalnega intervjuja opravičljive razloge, ker naj bi imel dne 27. 1. 2010 pregled oz. terapijo pri zobozdravnici. Trditev z dokazi, kot jih je izvedlo sodišče prve stopnje, ni potrjena. Zobozdravnica v dopisu z dne 4. 4. 2011 (list št. 23 sodnega spisa) sodišče obvešča, da tožnik spornega dne ni opravil nobenega pregleda. Iz izpovedi zaslišanih delavk tožene stranke ne izhaja, da bi tožnik pravočasno in v redu, kot nalaga omenjeni Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb toženo stranko obvestil o upravičeni odsotnosti s svetovalnega intervjuja. Bolezen, zlasti če je nepredvidena, po 7. alineji 1. točke prvega odstavka 6. člena Pravilnika pomeni opravičljivo odsotnost. Vendar Pravilnik določa obveznost brezposelne osebe, da zavod obvesti o odsotnosti zaradi bolezni ali zdravljenja in sicer, če gre za predvidljivo odsotnost je potrebno zavod obvestiti najmanj tri dni pred začetkom predvidene odsotnosti, v primeru nenadne bolezni pa mora brezposelna oseba obvestiti zavod najkasneje v roku treh dni po prenehanju razloga za odsotnost. V primeru nezmožnosti brezposelne osebe je po petem odstavku 7. člena Pravilnika določena možnost, da zavod v enakem roku obvestijo družinski člani ali druge oseba osebno, pisno, po telefonu ali elektronski pošti. Zaslišane delavke tožene stranke so navedle, da tožnik oz. njegovi družinski člani zavoda niso obvestili o zadržanosti 27. 1. 2010. Tudi, če bi se izkazalo, da je bil zdravniški pregled oz. terapija navedenega dne potrebna in predvidena, še vedno ni dokazov, da je bila zadržanost nujna ravno ob 9. uri, ko je bil določen svetovalni intervju oz., da je bil tožnik zaradi zdravljenja v zobni ambulanti zadržan ob navedeni uri oz. ves dan.

Prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb v primeru, ko ta ni na razpolago za zaposlitev, je obveznost tožene stranke, saj osebam, ki po svoji krivdi ne izpolnjujejo obveznosti oz. si ne prizadevajo za zaposlitev ni mogoče zagotavljati pravic, za katere je podlaga vpis v evidenco brezposelnih oseb.

S trditvijo, da sodišče ni zaslišalo očeta, tožnik smiselno zatrjuje nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker mu z ravnanjem sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožnik v vlogah in na narokih zaslišanja očeta ni posebej predlagal. Izpovedi delavk tožene stranke ter ostala dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa kažejo, da je navedba tožene stranke, da z zaslišanjem očeta dejansko stanje ne bi bilo drugače ugotovljeno, pravilna. Obe delavki, zaposleni pri območni službi K. tožene stranke sta skladno povedali, da je bil tožnik o svetovalnem intervjuju pravilno obveščen in odsotnosti ni opravičil, to pa potrjujejo tudi listinski dokazi.

Izpodbijani odločbi sta zakoniti, sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, da se odpravita in tožnika od 27. 1. 2010 dalje vodi v evidenci brezposelnih oseb, utemeljeno zavrnilo.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.