Jedro

Tožnica je postavila opisni zahtevek in zahtevka ni opredelila v denarnem znesku po višini, zato ni nikakršne podlage za določitev stroškov po vrednosti spornega predmeta 40.000,00 EUR. Ker je nagrada za t.i. opisni zahtevek (ki spada med neocenljive zadeve o premoženjskih posamičnih pravicah v smislu tar. št. 15, 1. odstavek – točka b/) predvidena v OT, sodišču samo zaradi odmere stroškov ni bilo potrebno določati nove vrednosti spora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP. OT v tar. št. 15, 1. odstavek, 3. alinea točke b/ za opisne zahtevke določa vrednost nagrade za tožbo (in odgovor na tožbo), ki v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti znaša 300 točk.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa delno spremeni tako, da se stroški postopka zvišajo na znesek 140,45 EUR, ki ga je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v 15 dneh od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 58,65 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe (I. točka izreka) ter naložilo tožeči stranki, da je dolžna v 15 dneh toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 74,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in II. točko izpodbijanega sklepa spremeni, tako da toženi stranki prizna pravdne stroške v višini 356,59 EUR, podredno pa, da toženi stranki prizna pravdne stroške v višini 300 točk ter 2 % za materialne stroške.

Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP in da je ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tožene stranke, da določi novo vrednost spora, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 44. člena ZPP. Če bi predlogu tožene stranke sledilo, bi bila tudi odmerjena nagrada tožene stranke višja, bi glede na vrednost spornega predmeta 40.000,00 EUR, ki ga tožnica uveljavlja s tožbo, morala znašati 740 točk za odgovor na tožbo, poleg tega pa bi bila tožena stranka upravičena še do nagrade za poročilo stranki v višini 20 točk ter do povračila 2 % za materialne stroške, kar bi skupaj znašalo 356,59 EUR. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo predlagala določitev vrednosti spornega predmeta s sklepom v skladu z določilom 44. člena ZPP in predlagala, da se kot vrednost upošteva znesek 40.000,00 EUR, čemur tožeča stranka ni nasprotovala, zato se šteje, da je to dejstvo priznala in tega dejstva glede na 1. odstavek 214. člena ZPP ni potrebno dokazovati. Tožnica je namreč s tožbo zahtevala 20 % razliko v plači za obdobje petih let in plačni razred 2,94, zato je v tožbi opredeljena vrednost spornega predmeta 500,00 EUR bistveno prenizka. V kolikor pa bi sodišče štelo zahtevek tožeče stranke za zahtevek, katerega vrednosti ni mogoče oceniti, pa bi moralo upoštevati določbo 3. alinee 1.b točke tarifne številke 15 Odvetniške tarife in stroške odgovora na tožbo odmeriti v višini 300 točk, v vsakem primeru pa je odmera sodišča v višini 160 točk za odgovor na tožbo napačna in gre za zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker vrednost spornega predmeta ni bila pravilno določena.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu izpodbijanega dela sklepa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje delno napačno uporabilo materialno pravo in zato sprejelo deloma napačno odločitev.

Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo skladno z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 67/2003 in nadaljnji), pri čemer je upoštevalo vrednost spora, kot jo je v tožbi opredelila tožnica (500,00 EUR). Tako je toženi stranki priznalo 160 točk za sestavo odgovora na tožbo in 2 % za materialne stroške. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ker na predlog tožene stranke ni določilo nove vrednosti spora. Tožnica je dejansko postavila opisni zahtevek in zahtevka ni opredelila v denarnem znesku po višini, zato ni nikakršne podlage za določitev stroškov po vrednosti spornega predmeta 40.000,00 EUR, za kar se v prvi vrsti zavzema pritožba. Ker je nagrada za t.i. opisni zahtevek (ki spada med neocenljive zadeve o premoženjskih posamičnih pravicah v smislu tar. št. 15, 1. odstavek – točka b/) predvidena v OT, sodišču samo zaradi odmere stroškov ni bilo potrebno določati nove vrednosti spora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP. OT v tar. št. 15, 1. odstavek, 3. alinea točke b/ za opisne zahtevke določa vrednost nagrade za tožbo (in odgovor na tožbo), ki v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti znaša 300 točk. Ob pravilni uporabi materialnega prava, bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki za odgovor na tožbo priznati 300 točk po OT, kar utemeljeno navaja pritožba. Tako bi bila tožena stranka upravičena do povračila potrebnih stroškov in sicer stroškov za odgovor na tožbo v višini 300 točk in 2 % za materialne stroške, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 140,45 EUR, do višjih stroškov pa ni upravičena.

Glede na navedeno je pritožba tožene stranke delno utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in delno spremenilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje, tako kot izhaja iz izreka, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani del sklepa (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

S pritožbo izpodbijani del znaša 281,68 EUR. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo za znesek 65,54 EUR, je tožena stranka v pritožbenem postopku uspela s 23 %. Potrebni pritožbeni stroški (155. člen ZPP) so stroški nagrade za sestavo pritožbe – 250 točk in 2 % za materialne stroške. Priglašeni stroški za prejem sodne odločbe in končno poročilo stranki v višini 20 točk pa ne spadajo med potrebne stroške in so vključeni v nagrado za pritožbo (155. člen ZPP). Glede na uspeh pritožbenega postopka je tako tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbe v višini 58,65 EUR. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 154. člena, 155. členu in 2. odstavku 165. člena ZPP.