Jedro

Pri izračunu pravdnih stroškov se 22 % DDV odmeri tudi od materialnih stroškov.

Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (drugi in tretji odstavek 163. člena ZPP). Tožnica stroška sodne takse v dopolnitvi tožbe niti v vlogi, v kateri je soglašala, da sodišče brez razpisa naroka izda odločbo v sporu, ni priglasila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 416 EUR nadomesti z zneskom 417,32 EUR, v ostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora toženka tožnici v 15 dneh povrniti "4¸16,00" EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. S popravnim sklepom z dne 15. 3. 2024 je izpodbijani sklep popravilo tako, da je v izreku navedenih "4¸16,00" EUR nadomestilo s 416 EUR.

2. Zoper izpodbijani sklep se zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbene navedbe, da je izrek izpodbijanega sklepa zaradi napačnega zapisa zneska priznanih pravdnih stroškov neizvršljiv ter da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, niso utemeljene. Gre za očitno (tipko)pisno pomoto (v zapis številke se je prikradla kljukica oz. t. i. sedij, ki se najpogosteje uporablja pri ç), ki jo je sodišče prve stopnje samo odpravilo s popravnim sklepom z dne 15. 3. 2024. 5. Tožnica utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri izračunu pravdnih stroškov 22 % DDV odmeriti ne le od nagrade za sestavo dopolnitve tožbe, pač pa tudi od materialnih stroškov. Prvi odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. V skladu z drugim odstavkom 2. člena Odvetniške tarife (OT) so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za DDV, če je odvetnik davčni zavezanec v Sloveniji. Odvetniške stroške je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Pri izvajanju storitev davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe (primerjaj prvi odstavek 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost). Iz tega sledi, da se v davčno osnovo za obračun DDV vštevajo tudi materialni stroški iz 11. člena OT.

6. Prvostopenjsko sodišče tožnici pravilno ni prisodilo stroška doplačila sodne takse za redni postopek 577 EUR. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (drugi in tretji odstavek 163. člena ZPP). Tožnica stroška sodne takse v dopolnitvi tožbe niti v vlogi, v kateri je soglašala, da sodišče brez razpisa naroka izda odločbo v sporu, ni priglasila. V nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem ni mogoče šteti kot priglasitev stroška sodne takse niti njene vloge z dne 8. 9. 2023, s katero je dostavila potrdilo o plačilu sodne takse. Tudi ne drži pritožbena trditev, da je tožnica vračilo sodne takse zahtevala že v predlogu za izvršbo. Tam je namreč zahtevala zgolj vračilo takse za predlog in sklep. Priglašeni izvršilni strošek sodne takse za vložitev predloga za izvršbo pa ji je sodišče prve stopnje tudi priznalo.

7. Prav tako ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo prvostopenjsko sodišče tožnici priznati izvršilne stroške v višini, kot so ji bili priznani s sklepom o izvršbi VL 35866/2023-2 z dne 18. 5. 2023. Potem, ko je toženka zoper navedeni sklep vložila ugovor, ga je izvršilno sodišče s sklepom z dne 26. 6. 2023 razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani. V takem primeru izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, tvorita celoto. Ob koncu pravdnega postopka je zato treba poleg pravdnih stroškov odločati tudi o izvršilnih stroških, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker je bila določno priglašena le sodna taksa za predlog in sklep o izvršbi, prvostopenjsko sodišče tožnici pravilno ni priznalo stroškov 30 EUR, priglašenih pod rubriko "drugi stroški" elektronskega obrazca, saj niso bili ustrezno konkretizirani.

8. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na drugo poved drugega odstavka 163. člena ZPP, ki določa, da če je stranka zahtevala povrnitev stroškov v več vlogah oziroma ustno na več narokih, ji lahko sodišče naloži, da v določenem roku v eni vlogi opredeljeno navede vse stroške, za katere zahteva povračilo. Sodišče prve stopnje tožnice ni bilo dolžno pozvati, da stroške sodne takse v dodatni vlogi specificira. Namen citiranega pravila je namreč v racionalizaciji postopka po zgledu četrtega odstavka 226. člena ZPP, da se sodnik razbremeni zamudnega iskanje posameznih zahtev za povrnitev stroškov po sodnem spisu.1

9. Tožnici tako pripada 22 % DDV, ki se odmeri od 500 točk za nagrado za sestavo dopolnitve tožbe (tarifna številka 20/1 OT) in 10 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), in torej znaša 67,31 EUR. Ob upoštevanju sodne takse za predlog za izvršbo 44,00 EUR znašajo pravilno odmerjeni tožničini stroški 417,32 EUR.

10. Glede na vse obrazloženo je sodišče tožničini pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se znesek 416 EUR nadomesti z zneskom 417,32 EUR (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu (to je v presežku nad navedenim zneskom), pa je, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem (smiselno zavrnilnem) delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnica je s pritožbo uspela zgolj v zanemarljivem obsegu, zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

1 Glej Poročevalec Državnega zbora EPA 1650-VII z dne 5. 12. 2016, str. 160.