Jedro

Revizija, ki jo je zavrglo sodišče prve stopnje, je bila vložena po zakonitem zastopniku tožeče stranke, njenemu županu, ki ni pravnik in nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena in je bila pravilno zavržena (374. člen ZPP).

Pri tožeči stranki zaposlena delavka z opravljenim pravniškim državnim izpitom in pri sodišču deponiranim splošnim pooblastilom za zastopanje, ni ne odvetnica ne zakonita zastopnica tožeče stranke. Kot pooblaščenka s pravniškim državnim izpitom lahko tožečo stranko zastopa v pravdnem postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, v postopku z revizijo pa glede na tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP zanjo ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo izpodbijala sklepa skupščine tožene stranke. Njen zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen.

2. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. Sodišče prve stopnje jo je zavrglo, ker vrednost spornega predmeta (300.000,00 SIT, sedaj 1.251,88 EUR) ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije iz 490. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

3. Sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije je tožeča stranka izpodbijala s pritožbo. Čeprav se je sodišče druge stopnje strinjalo s stališčem, da predmetni spor ni premoženjski in da zato vrednost spornega predmeta za dovoljenost revizije ni pomembna, pritožbi tožeče stranke ni ugodilo, temveč jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije. Presodilo je namreč, da vložena revizija ni dovoljena, ker jo je podpisal župan tožeče stranke, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita.

4. Sklep sodišča druge stopnje (o potrditvi sklepa o zavrženju revizije zoper pravnomočno sodbo) tožeča stranka sedaj izpodbija z revizijo. V njej navaja, da je revizijo, ki je bila zavržena, poleg župana podpisala tudi pri njej zaposlena delavka, ki ima opravljen pravniški državni izpit in pri sodišču deponirano generalno pooblastilo za njeno zastopanje. Tožeča stranka Vrhovnemu sodišču primarno predlaga, da razveljavi sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek, podredno pa, da sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi ter se sklep sodišča o zavrženju revizije razveljavi.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), razen če ima sama, ali njen zakoniti zastopnik, opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

8. Revizija, ki jo je zavrglo sodišče prve stopnje, je bila vložena po zakonitem zastopniku tožeče stranke, njenemu županu,(1) ki ni pravnik in nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena in je bila pravilno zavržena (374. člen ZPP). Zakaj v primeru pomanjkanja postulacijske sposobnosti drugačna odločitev sploh ni mogoča, je Vrhovno sodišče natančno pojasnilo v sklepu II Ips 3/2007 z dne 7. 6. 2007.(2)

9. Ne da bi poskusilo razbrati podpise na zavrženi reviziji, Vrhovno sodišče tožeči stranki odgovarja, da pri njej zaposlena delavka z opravljenim pravniškim državnim izpitom in pri sodišču deponiranim splošnim pooblastilom za zastopanje, ni ne odvetnica ne njena zakonita zastopnica. Kot pooblaščenka s pravniškim državnim izpitom lahko tožečo stranko zastopa v pravdnem postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, v postopku z revizijo pa glede na tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP zanjo ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj.

10. Argument tožeče stranke, da pravna oseba ne more opraviti pravniškega državnega izpita in da se šteje, da je pogoju iz četrtega odstavka 86. člena ZPP zadoščeno s tem, da revizijo sestavi in podpiše pooblaščenka s pravniškim državnim izpitom, je nesprejemljiv. V četrtem odstavku 86. člena ZPP niso določene le izjeme od obveznega odvetniškega zastopanja fizičnih, temveč tudi pravnih oseb. Logično je, da se prva izjema, po kateri lahko stranka pravdna dejanja opravlja brez odvetnika, če ima sama opravljen pravniški državni izpit, nanaša zgolj na fizične osebe. Na pravne osebe pa se nanaša druga izjema: stranka lahko pravdna dejanja v revizijskem postopku opravlja brez odvetnika, če ima njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 11. Sodišče druge stopnje je torej ravnalo pravilno, ko pritožbi tožeče stranke, kljub njenim utemeljenim navedbam glede relevantnosti vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije v nepremoženjskih sporih, ni ugodilo in je sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije vzdržalo v veljavi.

12. Neutemeljeno revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje je Vrhovno sodišče zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP.

13. Tožeča stranka, ki z revizijo ni uspela, po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Občino zastopa in predstavlja župan (prvi odstavek 33. člena Zakona o lokalni samoupravi). Op. št. (2): Enako je bilo kasneje sklenjeno tudi v primerih: II Ips 321/2007 (sklep z dne 14. 6. 2007), II Ips 105/2007 (sklep z dne 30. 8. 2007), II Ips 614/2006 (sklep z dne 30. 8. 2007), II Ips 831/2006 (sklep z dne 30. 8. 2007), II Ips 436/2006 (sklep z dne 30. 8. 2007), II Ips 634/2006 (sklep z dne 13. 9. 2007), II Ips 186/2007 (sklep z dne 13. 9. 2007), II Ips 416/2006 (sklep z dne 20. 9. 2007), III Ips 156/2006 (sklep z dne 16. 10. 2007) in III Ips 172/2006 (sklep z dne 16. 10. 2007).