Jedro

Drugi odstavek 105.a člena ZPP je določal, da se tožba šteje za umaknjeno, če „dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev“, ne pa če sodna taksa ni plačana. Ni torej zadostovalo zgolj to, da je vlagatelj v roku plačal sodno takso, temveč je moral to v določenem roku sodišču tudi dokazati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo tožeče stranke štelo za umaknjeno, ker po pozivu v danem petnajstdnevnem roku ni predložila dokazila o plačilu sodne takse.

2. Tožeča stranka je zoper sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo, kateri je priložila plačilni nalog, ki dokazuje, da je takso plačala. Sodišče druge stopnje je presodilo, da s predložitvijo dokaza o plačilu sodne takse po izteku danega roka in po izdaji sklepa o ugotovitvi umika tožbe, tožeča stranka ne more doseči drugačne odločitve. Zato je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o ugotovitvi umika tožbe.

3. Sklep sodišča druge stopnje tožeča stranka izpodbija z revizijo. V njej uveljavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje o ugotovitvi umika tožbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Glede stroškov postopka predlaga, da Vrhovno sodišče odločanje o stroških pritožbe pridrži za končno odločitev, stroške obravnavane revizije pa naloži v plačilo toženi stranki.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Ob vložitvi tožbe (27. 2. 2004) je veljal Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999) s spremembami in dopolnitvami ZPP- A (Ur. l. RS, št. 96/2002) in ZPP - B (Ur. l. RS, št. 2/2004). V 105.a členu ZPP je bilo določeno, da mora biti tožbi priloženo dokazilo o plačilu dolžne sodne takse. Če ni bilo, je moralo sodišče od vložnika zahtevati, da v določenem roku tožbo dopolni (prvi in drugi odstavek 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 105.a člena ZPP). V kolikor vložnik v roku ni predložil dokazila o plačilu sodne takse, se je štelo, da je bila tožba umaknjena.

7. Navedba tožeče stranke, da prvi odstavek 105.a člena ZPP glede na odločitev Ustavnega sodišča dejansko ne velja, je napačna. Prav tako je neutemeljen očitek, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča Up - 258/03, U – I - 74/05 z dne 22. 9. 2005. Navedena odločba Ustavnega sodišča (objavljena v Ur. l. RS 90/2005) je namreč 105.a. člen ZPP razveljavila le v delu, v katerem se nanaša na vloge, ki vsebujejo napoved pritožbe (v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih), ne pa tudi v delu, ki se nanaša na tožbe.

8. Iz spisa in iz izpodbijanih sklepov izhaja, da je tožeča stranka v roku, ki ji je bil določen za dopolnitev tožbe, plačala sodno takso, vendar o tem sodišču ni predložila nobenega dokaza. Potrjen plačilni nalog je priložila šele pritožbi zoper sklep o ugotovitvi umika tožbe. Za odločitev o reviziji je tako ključen odgovor na vprašanje, ali je bilo mogoče šteti, da je bila tožba umaknjena zgolj in samo zato, ker tožeča stranka ni predložila potrdila o sicer pravočasno plačani taksi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bilo besedilo 105.a člena ZPP jasno. Drugi odstavek je določal, da se tožba šteje za umaknjeno, če „dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev“, ne pa če sodna taksa ni plačana. Ni torej zadostovalo zgolj to, da je vlagatelj v roku plačal sodno takso, temveč je moral to v določenem roku sodišču tudi dokazati.

9. Ker sodišče prve stopnje ni bilo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je tožeča stranka takso plačala, je glede na to, da mu tožeča stranka v določenem roku ni poslala dokazila o plačilu takse, pravilno štelo, da je tožba umaknjena.

10. Dejstva, da ob predhodnem preizkusu tožbe ni bila izpolnjena ena od procesnih predpostavk za njeno vsebinsko obravnavo, ni več moglo spremeniti kasneje (v pritožbenem postopku) predloženo potrdilo o plačilu sodne takse. Sodišče druge stopnje je tako ravnalo pravilno, ko potrdila o plačilu sodne takse za tožbo ni upoštevalo in je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Tožeča stranka sodišču druge stopnje neutemeljno očita, da ni pojasnilo, zakaj plačane takse ni štelo za popravo tožbe. V četrtem odstavku na drugi strani sklepa je namreč jasno povedalo, h kakšni dopolnitvi je bila pozvana tožeča stranka ter pojasnilo, da je bil takšen poziv skladen z določilom 105.a člena ZPP.

11. S tem je odgovorjeno na tiste revizijske navedbe, ki so odločilnega pomena. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

12. Tožeča stranka, ki z revizijo ni uspela, po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.