Jedro

Tožeča stranka in stranska intervenientka sta vložili tožbi zoper toženo stranko s posledično identičnima tožbenima zahtevkoma, vendar to ne pomeni, da med njima obstaja kakršnokoli pravno razmerje, ki bi lahko vplivalo na položaj intervenientke. Zaradi odsotnosti pravnega interesa, da v obravnavani pravdi uspe tožnica, na strani katere je želela vstopiti pritožnica kot intervenientka, predlagana stranska intervencija pravilno ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 21. 1. 2014 odločilo, da se stranska intervencija A.A. na strani tožeče stranke zavrne.

Stranska intervenientka vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in dovoli stransko intervencijo stranske intervenientke oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Stranska intervenientka je prepričana, da je njena stranska intervencija v predmetnem sporu utemeljena, saj odločitev v predmetnem individualnem delovnem sporu med tožnico in toženo stranko (zaradi ugotovitve nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) lahko posredno vpliva na pravni položaj stranske intervenientke. Stranska intervenientka je že pojasnila, da je prepričana, da je domnevni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga reorganizacija tožene stranke - v konkretnem primeru, usmerjen zoper točno določene osebe, med drugim tudi zoper tožnico in zoper stransko intervenientko in gre zato v obeh primerih za enako zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z enakimi pravnimi posledicami. S samo reorganizacijo tožene stranke se je poseglo v pravice oziroma pravno zavarovane interese iz delovnih razmerij večjega števila zaposlenih tožene stranke. Narava konkretnih pravnih interesov delavcev tožene stranke, ki so bili kršeni z enim in istim ravnanjem tožene stranke, to je z nezakonito reorganizacijo in posledično nezakonitimi odpovedmi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, zato temelji na medsebojni odvisnosti. Iz tega razloga je pravni interes stranske intervenientke v konkretnem primeru usmerjen k določenemu skupnemu konkretnemu pravnemu interesu z reorganizacijo odpuščenih delavcev tožene stranke.

Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe stranske intervenientke in navaja, da le-ta kljub obsežni pritožbi ne navaja v čem je njen pravni interes in ne dejanski. Stranska intervenientka za udeležbo v pravdi pravnega interesa nima, saj odločitev sodišča v konkretni zadevi v ničemer ne vpliva na njen pravni položaj, saj ni s tožnico v nobenem pravnem razmerju. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi 1. odstavka 199. člena ZPP pravilno obrazložilo, da se le tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki kot intervenient. Ne držijo navedbe, da je tožena stranka s spremembo organizacije posegla v pravice in pravno zavarovane interese zaposlenih. V konkretnem primeru gre za individualni delovni spor med toženo stranko in tožečo stranko, pri čemer izid ne vpliva ne na pravice, ne na pravne interese stranske intervenientke, ki s tožnico v ničemer ni povezana.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

ZPP v 199. členu določa, da kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki, pri čemer intervenient lahko stopi v pravdo ves čas postopka, vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. ZPP v 200. členu določa, da sodišče zavrne intervencijo če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta, kar je v konkretnem primeru po oceni pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. V predmetni zadevi tožnica vlaga tožbo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zoper toženo stranko kot svojega delodajalca, vendar pravne posledice sodbe v ničemer ne morejo vplivati na pravni položaj stranske intervenientke. Intervencijski interes je podan le, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank. Za tožnico morebitna ugodna ali neugodna sodna odločba ne bo v ničemer vplivala na razmerje med toženo stranko in stransko intervenientko.

Kot je ugotovilo sodišče sta tožeča stranka in stranska intervenientka vložili tožbi zoper toženo stranko s posledično identičnima tožbenima zahtevkoma, vendar to ne pomeni, da med njima obstaja kakršnokoli pravno razmerje, ki bi lahko vplivalo na položaj intervenientke. Zaradi odsotnosti pravnega interesa, da v obravnavani pravdi uspe tožnica, na strani katere je želela vstopiti pritožnica kot intervenientka, je bila predlagana stranska intervencija pravilno zavrnjena. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo stranske intervenientke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 2. odstavka 365. člena ZPP).