Jedro

To kar poskuša predlagateljica doseči s pritožbo v tej zadevi je bilo izpolnjeno že pred njeno vložitvijo. S tem je bil pravni interes za vložitev tega pravnega sredstva izčrpan, saj s pritožbo zase ne more doseči nikakršne pravne koristi. Pravnega interesa pa ni mogoče priznati tistemu, ki mu pritožba ne more dati možnosti za realizacijo kvalitetnejše pravne zaščite kot je že dosežena.

Izrek

Pritožba se zavrže. Odredi se izbris zaznambe vložene pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor MOL zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 3254/2000 z dne 24.11.2000 in navedeni sklep ohranilo v veljavi. S sklepom zoper katerega je ugovarjala MOL, je zemljiškoknjižno zemljišče sklenilo, da se ne odredi vpis zaznambe začetka razlastitvenega postopka za nepremičnino, vpisano pri vl. št. 1325, k.o. B. I, ker je bila pri tej nepremičnini kot lastnica vpisana a.a. do celote, in ne lastninska pravica b.b. in c.c., vsakega do 1/2 kot je bilo to navedeno v sklepu o začetku razlastitvenega postopka, ki je bil predložen zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi vpisa zaznambe.

Proti takšni odločitvi je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponoven postopek, podrejeno pa njegovo spremembo in odreditev zaznambe začetka razlastitvenega postopka pri vl. št. 1325, k.o. B. I. Navaja, da zemljiškoknjižni referent ne bi smel ravnati v nasprotju z odredbo sodišča in ne odrediti vpisa zaznambe začetka razlastitvenega postopka. O odreditvi ali neodreditvi zemljiškoknjižnega vpisa ne odloča referent, ampak sodišče, ki vodi predmetni nepravdni postopek. Zemljiškoknjižni referent je pristojen zgolj za izvršitev vpisa, zato bi moral potem, ko je ugotovil, da se odredbe ne da izvršiti, od sodišča, ki je izdalo odredbo o vpisu zaznambe v zemljiško knjigo, zahtevati da odredbo popravi, ne pa izdati sklep, da se vpis ne opravi. Takšno ravnanje zemljiškoknjižnega referenta ni pravilno, saj posega v pristojnosti sodnika. Predlagateljica tudi meni, da ugotovitev sodišča, da je treba pravnomočne sklepe o dedovanju vpisati na predlog dedičev, ni pravilna, ker se taki sklepi vpišejo po uradni dolžnosti. Pritožnici zato ni jasno, zakaj navedeni pravnomočni sklepi o dedovanju niso bili vpisani.

Pritožba ni dovoljena.

Ne glede na to, da v obravnavanem primeru, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, vsebinska presoja pritožbe ni potrebna, naj se vseeno navede, da v primeru, ko o vpisu odloča drugo, ne pa zemljiškoknjižno sodišče, odloči zemljiškoknjižno sodišče samo še o izvršitvi vpisa glede na stanje zemljiške knjige (24. člen in 86. člen Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 33/95, v nadaljevanju ZZK). Po določilu 3. odstavka 85. člena ZZK odloči sodišče o vpisu po stanju v trenutku vložitve predloga za vpis oziroma prejema listine, na podlagi katere začne postopek za vpis po uradni dolžnosti. Po 1. odstavku 84. člena ZZK pa o vpisu v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižni referent in sicer s sklepom.

Pritožbeno sodišče v skladu s 95. členom ZZK zavrže pritožbo, če je prepozna ali nedovoljena, hkrati pa odloči o izbrisu zaznambe vložene pritožbe. Pritožba je v skladu s 343. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 63. členom ZZK in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86) med drugim nedovoljena tudi v primeru, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. V obravnavanem primeru iz podatkov spisa oziroma iz izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da je bila pri nepremičnini parc. št. 587/2 (njiva, 247 m2) in na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 19.6.1997, opr. št. I D 38/97, ter popravnih sklepov z dne 4.4.2000 in z dne 14.4.2000 vknjižena lastninska pravica v korist b.b. in c.c., vsakega do 1/2. Iz navedenega izpiska pa izhaja tudi, da je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10.11.2000, opr. št. N 52/2000 vpisana zaznamba uvedbe razlastitvenega postopka na navedeni nepremičnini. To kar poskuša predlagateljica doseči s pritožbo v tej zadevi je bilo izpolnjeno že pred njeno vložitvijo. S tem je bil pravni interes za vložitev tega pravnega sredstva izčrpan, saj s pritožbo zase ne more doseči nikakršne pravne koristi. Pravnega interesa pa ni mogoče priznati tistemu, ki mu pritožba ne more dati možnosti za realizacijo kvalitetnejše pravne zaščite kot je že dosežena. Iz navedenega razloga je bilo treba predlagateljevo pritožbo zavreči in hkrati odrediti izbris njene zaznambe (1. točka 95. člena ZZK).