8. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude samostojnega podjetnika Antona Turšiča, Vrhnika, ki ga zastopa Manja Krainer, odvetnica v Radovljici, na seji dne 8. septembra 2005

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 26. člena Zakona o eksplozivih (Uradni list RS, št. 96/02 in 69/05) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 4. člena, četrtega odstavka 36. člena ter 40. člena Zakona o eksplozivih se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik navaja, da sta 26. in 40. člen Zakona o eksplozivih (v nadaljevanju ZE) v neskladju s 14. členom Ustave. Navaja, da 16. člen ZE postavlja pravni osebi ali podjetniku brez utemeljenega razloga različne pogoje za nakup eksplozivov v primerjavi s fizično osebo. Pravna oseba ali podjetnik naj bi morala za nakup eksplozivov pridobiti dovoljenje, fizična oseba pa takega dovoljenja ne potrebuje. Člen 40 ZE naj bi bil v neskladju s 14. členom Ustave, ker določa, da morajo prodajalci pirotehničnih izdelkov pridobiti potrdilo o usposobljenosti vsake tri leta, trgovci z orožjem pa morajo na podlagi Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/01 in nasl. – ZOro-1) takšen preizkus opraviti samo enkrat. Po mnenju pobudnika naj bi bil četrti odstavek 36. člena ZE v neskladju z 2. členom Ustave, ker določa prenizko spodnjo mejo starosti za nakup pirotehničnih sredstev. Člena 3 in 4 ZE naj bi bila v neskladju z Direktivo 93/15/EEC o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno rabo v promet in njihovim nadzorom (Uradno glasilo L 121/93 in nasl. – v nadaljevanju Direktiva 93/15/EEC)[1] in veljavnim harmoniziranim standardom SIST EN 14035-2, ker določata, da pirotehnične zmesi, pirotehnični izdelki in izdelki, polnjeni z eksplozivi, sodijo med eksplozive. Pobudnik utemeljuje pravni interes z odločbo Upravne enote Vrhnika, s katero je bila njegova vloga za pridobitev dovoljenja za nakup eksplozivov zavrnjena, ker ni imel dovoljenja za promet z eksplozivi.

B. – I.

2.Iz odločbe Upravne enote Vrhnika izhaja, da je vlogo za pridobitev dovoljenja za nakup eksplozivov vložil pobudnik kot samostojni podjetnik, zato kot tak izkazuje pravni interes za oceno 26. člena ZE.

3.Načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ni mogoče pojmovati kot enostavno splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj. Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis – kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena – ne bi smel različno urejati enakih položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno. Za razlikovanje mora obstajati razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog.

4.Člen 26 ZE določa različne pogoje za nakup eksplozivov za pravne osebe ali podjetnike in za fizične osebe. Pravna oseba in podjetnik morata pred nakupom eksploziva pridobiti dovoljenje za nakup, fizični osebi pa v določenih primerih dovoljenja ni treba pridobiti. Pravne osebe in podjetniki opravljajo gospodarsko dejavnost, zato je namen njihovega nakupa eksploziva povezan z izvajanjem gospodarske dejavnosti. Fizične osebe pa smejo brez dovoljenja za nakup nabaviti samo določene pirotehnične izdelke in samo za lastno uporabo, ne pa za uporabo v druge namene (npr. za nadaljnjo prodajo). Navedeno je po oceni Ustavnega sodišča razumen razlog za različno ureditev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki, in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati fizične osebe. Trditve pobudnika o neskladnosti 26. člena ZE z drugim odstavkom 14. člena Ustave so torej očitno neutemeljene. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo v tem delu zavrnilo.

B – II.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlaga pobudnik, posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, dejanski interes ne zadostuje. Ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

6.Pobudnik izpodbija četrti odstavek 36. člena ZE, ki ureja omejitve uporabe pirotehničnih izdelkov za mladoletne osebe, in 40. člen ZE, ki določa pogoje za osebe, ki opravljajo promet in uporabo eksplozivov ter izvajajo ognjemete s pirotehničnimi izdelki razreda III in IV. Pobudnik ne pojasni, kako bi morebitna ugoditev pobudi izboljšala njegov pravni položaj. Zgolj načelno nestrinjanje z zakonsko ureditvijo za utemeljevanje pravnega interesa ne zadostuje. Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa, je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo.

7.Ustavno sodišče tudi ne more presojati skladnost zakonov z direktivami Evropske unije, saj to ni ena od njegovih pristojnosti (prvi odstavek 160. člena Ustave). Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Council Directive 93/15/EEC of 5 April 1993 on the harmonization of the provisions relating to the placing on the market and supervision of explosives for civil uses.