Jedro

Če oseba, ki je navedena kot tožeča stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka ob vložitvi tožbe ni mogoče več odpraviti, zato sodišče tako tožbo, vloženo v imenu mrtve osebe, zavrže.

Izrek

Izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 3. 2002, s katero je tožena stranka zavrgla tožničino pritožbo zoper enotno dovoljenje za gradnjo distribucijskega centra in plinskega voda, ki ga je investitorju A. d.o.o. izdala Upravna enota Kranj dne 27. 12. 2001. Tožena stranka je tožničino pritožbo zavrgla na podlagi prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00), ker tožnica v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo ni imela lastnosti stranke niti stranskega udeleženca.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki je bil podlaga za izdajo dovoljenja za poseg v prostor, procesnih določb glede vprašanj, povezanih s strankami in stranskimi udeleženci, ne vsebuje, zato je treba uporabiti določbo 43. člena ZUP. Po navedeni določbi imajo pravico udeleževati se postopka tudi osebe, ki izkažejo pravni interes. Tega pa izkaže tisti, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, to je neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist. Tožnica pa svoje pravne koristi v smislu 43. člena ZUP v tem primeru ni izkazala. Ugovor bistvene kršitve pravil postopka, ki ga tožnica utemeljuje s sklicevanjem na 30. in 31. člen ZUP, je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen, saj tožnica za svoje navedbe ni predložila dokazov. Tudi druge ugovore tožnice, ki se nanašajo na samo vsebino izdanega dovoljenja oziroma vodenje postopka izdaje dovoljenja in na sklep organa prve stopnje z dne 27. 12. 2001, je sodišče zavrnilo kot za ta postopek pravno nepomembne.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da ji je bila lastnost stranke priznana na sami ustni obravnavi in zato upravni organ niti ni dolžan izdati sklepa o priznanju položaja stranke po določbi 142. člena ZUP. Na ustni obravnavi je sodelovala, podpisala zapisnik in pravočasno vložila pritožbo. Samo zaradi nezakonito vodenega postopka, kar dokazujejo listine, pridobljene v predkazenskem postopku in se nahajajo v spisu Okrožnega državnega tožilstva v Kranju, je bil nato izdan sklep, da se ji ne prizna lastnost stranke. S strani vodje postopka, ji je bil na ustni obravnavi priznan status stranke. Vodji postopka sta nato predpostavljena prepovedala izdati sklep o priznanju statusa stranke in ji zadevo tudi odvzela. Ker sklep o nepriznanju lastnosti stranke še ni pravnomočen, bi morala tožena stranka in sodišče z odločanjem v tej zadevi počakati. Vztraja pri tem, da so bile kršene določbe 30. in 31. člena ZUP in da dejstvo, da je postopek vodila oseba, ki ga po zakonu ne bi smela, predstavlja absolutno in ne relativno kršitev pravil upravnega postopka. Meni, da je z vloženo zahtevo za vračilo razlaščene nepremičnine in z vloženimi tožbami izkazala pravno korist in se sklicuje na sodbo U 607/97. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Zahteva plačilo stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

S 1.1.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06). Ta v prvem odstavku 107. člena določa, da vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1, saj je odločba o enotnem dovoljenju za gradnjo izvršljiva šele s pravnomočnostjo (33.a člen ZGO).

Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov : Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08), ki se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposobna.

Kot tožeča stranka je v obravnavani zadevi v tožbi navedena B.B. Iz podatkov in listin sodnega spisa pa izhaja, da je B.B. umrla dne 22. 1. 2002 in v času vložitve tožbe, ki je bila vložena po pooblaščencih dne 25. 4. 2002, ni bila več živa.

Pravna sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v sodnem postopku pri fizičnih osebah nastane z rojstvom in preneha s smrtjo. Od smrti dalje fizične osebe ni več in zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanje procesne predpostavke biti stranka ob vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtve tožeče stranke, zato ni mogoče odpraviti. Enako stališče je vrhovno sodišče sprejelo tudi v zadevah I Up 1269/2004 z dne 7. 12 .2005, II Ips 157/2000 z dne 20. 9. 2000, I Up 1011/2005 z dne 6. 3. 2008. Ker je v tem primeru tožeča stranka umrla pred vložitvijo tožbe, pooblaščenca pa sta tožbo vložila v njenem imenu, te procesne pomanjkljivosti, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka, pa ni mogoče odpraviti, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega dostavka 78. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijano sodbo in tožbo zavrglo.