Jedro

Sodišče je pri določitvi enotne kazni nepravilno upoštevalo v pogojni obsodbi določeno kazen, ki je bila že upoštevana ob določitvi enotne kazni v drugi sodbi.

Izrek

Sodba Okrožnega sodišča v Celju I K 63412/2010 z dne 7. 3. 2013 se za obsojenega G. M. v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se v izrečeni pogojni obsodbi ne upošteva kazenska sankcija, izrečena obsojencu s sodbo Okrožnega sodišča v Celju I K 39679/2010 z dne 6. 10. 2011, ter se odločba o določeni enotni kazni razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju je s sodbo I K 63412/2010 z dne 7. 3. 2013 obsojenega G. M. spoznalo za krivega, da je v sostorilstvu z obsojenim K. K. storil kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štiri mesece zapora ter mu, upoštevaje kazen enega leta in enega meseca zapora, določeno v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo Okrožnega sodišča v Celju I K 39679/2010 z dne 6. 10. 2011, določilo enotno kazen eno leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo v trajanju štirih let. Na podlagi določbe četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Oškodovani družbi I. d.o.o. je dosodilo premoženjskopravni zahtevek v višini 1.345,15 EUR in ga naložilo obsojencema v plačilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej navaja, da je bila kazen enega leta in enega meseca zapora, določena v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo Okrožnega sodišča v Celju I K 39679/2010 z dne 6. 10. 2011 upoštevana že pri določitvi enotne kazni v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo Okrožnega sodišča v Celju I K 56671/2012 z dne 5. 2. 2013, pravnomočni istega dne. S tem pa je sodba Okrožnega sodišča v Celju I K 39679/2010 izgubila v odločbi o kazenski sankciji svojo samostojnost, zaradi česar je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi v določbi o enotni kazni nepravilno upoštevalo tudi določeno kazen enega leta in enega meseca zapora. Sodišče je na ta način prekršilo kazenski zakon iz razloga po 5. točki 372. člena ZKP, saj je z odločitvijo o enotni kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano pravnomočno sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da obsojenemu G. M. ne določi enotne kazni.

3. Vrhovno sodišče po pregledu kazenskih spisov ugotavlja, da je bil obsojeni G. M. pravnomočno spoznan za krivega z naslednjimi sodbami Okrožnega sodišča v Celju: - I K 39679/2010 z dne 6. 10. 2011, s katero je sodišče obsojencu za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v izrečeni pogojni obsodbi določilo 11 mesecev zapora ter mu ob upoštevanju določeno kazen v pogojni obsodbi, izrečeni s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju I K 8007/2010 z dne 15. 3. 2011, določilo enotno kazen eno leto in en mesec zapora s preizkusno dobo v trajanju dveh let; sodba je postala pravnomočna 6. 10. 2011; - I K 56671/2012 z dne 5. 2. 2013, s katero je sodišče obsojencu za kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ izreklo pogojno obsodbo, v kateri je določilo kazen eno leto zapora ter nato ob upoštevanju določene kazni v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo Okrožnega sodišča v Celju I K 39679/2010 z dne 6. 10. 2011, določilo enotno kazen dve leti zapora s preizkusno dobo v trajanju treh let; sodba je postala pravnomočna dne 5. 2. 2013; - I K 63412/2010 z dne 7. 3. 2013, s katero je bila obsojencu ponovno izrečena pogojna obsodba, določena kazen štirih mesecev zapora ter ponovno upoštevana pri določitvi enotne kazni eno leto in štirih mesecev zapora, določena kazen iz sodbe I K 39679/2010; ta sodba je postala pravnomočna dne 7. 3. 2013. 4. Državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v sodbi Okrožnega sodišča v Celju I K 63412/2010, ki je podana takrat, če sodišče z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu ali z odločbo o varnostnem ukrepu ali odvzemu premoženjske koristi prekorači pravico, ki jo ima po zakonu. Okrožno sodišče v Celju je po opravljenem predobravnavnem naroku, na naroku za izrek kazenske sankcije prebralo izpisek iz kazenske evidence za obsojenca ter pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I K 39679/2010 z dne 6. 10. 2011. Ugotovilo je, da je bila obsojencu s to sodbo v pogojni obsodbi določena enotna kazen eno leto in en mesec zapora s preizkusno dobo v trajanju dveh let, ki poteče dne 6. 10. 2013. Pogojne obsodbe za dejanje, storjeno pred izrekom pogojne obsodbe po sodbi I K 39679/2010, ni preklicalo (obravnavano dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 je bilo storjeno 8. 2. - 9. 2. 2010) ter nato po določbi četrtega odstavka 59. člena KZ-1 v okviru izrečene pogojne obsodbe določilo novo enotno kazen zapora. Okrožno sodišče v Celju je tako pri določitvi enotne kazni nepravilno upoštevalo v pogojni obsodbi določeno kazen, ki je bila že upoštevana ob določitvi enotne kazni v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo istega sodišča opr. št. I K 56671/2012 z dne 5. 2. 2013. Ker je ta sodba postala pravnomočna preden je sodišče izreklo izpodbijano sodbo, je odločba o kazenski sankciji sodbe I K 39679/2010 z dne 6. 11. 2011 izgubila samostojnost in je sodišče ne bi smelo ponovno upoštevati in določati enotne kazni v izpodbijani sodbi. Ko jo je upoštevalo, je prekršilo kazenski zakon, saj je bila ista obsojencu izrečena kazenska sankcija upoštevana dvakrat. Sodišče je tako prekoračilo pravice ki jih ima po določbi drugega odstavka 60. člena v zvezi s četrtim odstavkom 59. člena in 2. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1. 5. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi določbe prvega odstavka 426. člena ZKP izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji, izrečeni obsojenemu G. M., spremenilo tako, da se pri obsojencu izrečeni pogojni obsodbi ne upošteva pogojna obsodba, izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Celju I K 39679/2010, in je zato tudi razveljavilo odločbo o določeni enotni kazni v izrečeni pogojni obsodbi.