Jedro

Otroka sta formalno zaupana v varstvo in vzgojo materi, dejansko pa že dve leti živita z očetom. Z materjo stikov nimata. Mati dnevnega varstva in skrbi za otroka ne izvaja. Otroka stike z materjo zavračata, ponovna vzpostavitev stikov pod nadzorom CSD ni bila uspešna. Opisana (trenutna) družinska dinamika terja (že) začasno spremembo ureditve varstva in vzgoje otrok. Verjetnost, da sta otroka udeležencev postopka ogrožena, je brez dvoma verjetno izkazana.

Znižanje kakovosti življenja otrok je zanje ogrožujoče, glede na to, da je celotna skrb za otroka na predlagatelju, pa tudi nevzdržno, saj mati ni pridobitno nezmožna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka I.1. in točka I.3. nad zneskom 80 EUR) potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje mladoletna otroka udeležencev A., roj. ... 2009 in B., roj. ... 2012, začasno zaupalo v varstvo in vzgojo očetu (I.1.) ter materi naložilo, da za vsakega od otrok plačuje mesečno preživnino v višini 120 EUR (I.3.).

2. Nasprotna udeleženka zoper odločitev glede začasnega zaupanja v varstvo in vzgojo ter glede določitve preživnine nad zneskom 80 EUR mesečno za vsakega otroka vlaga pravočasno pritožbo iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da predlog glede začasnega zaupanja v varstvo in vzgojo očetu zavrne, 3. točko izreka pa spremeni tako, da določi za vsakega otroka 80 EUR mesečne preživnine oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Navaja, da otrok v stik ne bo silila. Ima ju zelo rada in ju pogreša. Predlagatelj in CSD nista vložila nobenega truda v to, da bi otroka z njo imela stike. Čas je že, da otroka nekako predelata zamere do matere in ji dasta novo priložnost. Navedbe o njenem samovoljnem ravnanju so nekorektne, vedno je bila pripravljena na sodelovanje in na kompromise. Sodišče ni argumentiralo svoje odločitve glede začasnega zaupanja v varstvo in vzgojo otrok očetu, poleg tega za to tudi ni podlage. Sodišče napačno in brez obrazložitve zaključi, da je nasprotna udeleženka svoja starševska pooblastila izvajala v nasprotju s koristmi otrok.

Preživnine v višini 120 EUR mesečno za vsakega otroka ne more plačevati. V povprečju zasluži 1.200 EUR le, če dela tudi v popoldanski izmeni, čez vikende, praznike, sicer bistveno manj. Ima še preživninsko obveznost do sina C. Mesečni stroški zanj so v višini 630 EUR. Krije jih sama, ker C. oče preživnine ne plačuje. Najemnina za stanovanje znaša 500 EUR, stroški pa še okoli 300 EUR mesečno. Ima stanovanjski kredit v višini 200 EUR. Glede na to bi zmogla za A. in B. plačevati po 80 EUR mesečno. Predlagatelj dela priložnostno, kot osebni trener, reiki mojster, snema reklame, oddaje, predava in podobno, kar se mu plačuje na roke.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in se zavzema za njeno zavrnitev ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep vsebuje zadostne in jasne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, kar v celoti omogoča njegov preizkus. Očitek, da sodišče odločitve glede začasnega varstva in vzgoje ni argumentiralo, ne drži. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je treba biti pri začasni dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo restriktiven, ker se praviloma to vprašanje ureja s končno odločbo. Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da gre za bistveno drugačne okoliščine primera, kot je to običajno, kar v bistvenem pritožbeno ni izpodbijano, pa je utemeljeno varstvo in vzgojo otrok začasno uredilo v skladu s predlogom predlagatelja. Bistvena razlikovalna okoliščina v obravnavanem primeru je, da sta otroka formalno zaupana v varstvo in vzgojo materi, dejansko pa že dve leti živita z očetom. Z materjo stikov nimata. Mati dnevnega varstva in skrbi za otroka ne izvaja. Otroka stike z materjo zavračata, ponovna vzpostavitev stikov pod nadzorom CSD ni bila uspešna. Poleg tega je mati zaradi spremembe svojega bivališča in bivališča otrok povzročila, da se je pristojnost CSD-ja spremenila, kar gotovo ni otrokoma v korist, saj bi ju obravnaval CSD s področja, kjer nikoli nista živela. Oče bivališča otrok ni mogel spremeniti, glede na to, da sta zaupana v varstvo in vzgojo materi pa tudi ni mogel uveljavljati otroškega dodatka. CSD je mnenja, da sta otroka s strani matere ogrožena, kar utemelji s tem, da je mati nekritična do svojih dejanj (razlog za slab odnos z otrokoma nekritično pripisuje manipulacijam predlagatelja). Nenavadno pa bi bilo tudi, kot utemeljeno opozarja CSD, da imata otroka stike s staršem, ki sta mu zaupana v varstvo in vzgojo. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje (in razlogom CSD), da trenutna družinska dinamika terja (že) začasno spremembo ureditve varstva in vzgoje otrok. Verjetnost, da sta otroka udeležencev postopka ogrožena, je brez dvoma verjetno izkazana (161. člen Družinskega zakonika; DZ).

6. Enaka ugotovitev velja tudi glede odločitve o začasnem preživljanju otrok. Pritožba ne izpodbija okvirne ocene sodišča glede potreb vsakega od otrok. Opozarja zgolj na to, da predlagatelj verjetno zasluži več, kot navaja, sama pa lahko zasluži 1.200 EUR mesečno le, če dela tudi v popoldanski izmeni, čez vikende in ob praznikih. Poleg tega ima posojilo ter stroške s preživljanjem sina C., za katerega oče preživnine ne plačuje. Glede na to, da so ocenjene potrebe vsakega od otrok na dobrih 500 EUR, pa preživnina v višini 120 EUR predstavlja dejansko minimalni prispevek, ki ga je mati dolžna prispevati k preživljanju otrok, saj predstavlja le 1/4 njunih stroškov. Ostale ¾ pa so na očetu, ki v celoti skrbi tudi za varstvo in vzgojo otrok. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je tudi znižanje kakovosti življenja otrok za otroke ogrožujoče, glede na to, da je celotna skrb za otroka na predlagatelju pa tudi nevzdržno, saj mati ni pridobitno nezmožna. V izogib nastanku škode za otroka pa je treba preživnino tudi kontinuirano plačevati. Pritožbena trditev o posojilu je pavšalna in dokazno nepodprta, zato je pritožbeno sodišče ne upošteva. Neupoštevna pa je tudi trditev, da C. oče nasprotni udeleženki preživnine ne plačuje, saj je to okoliščina, ki ne more iti na račun preživljanja otrok udeležencev.

7. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo relevantnih napak, ga je v tem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP -1).

8. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP -1 je pritožbeno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.