Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbami Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), predvsem ni ravnalo skrbno pri presoji vseh okoliščin, pomembnih pri odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse. Sklep ima skladno s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek nasprotuje razlogom oziroma sodišče v obrazložitvi konkretno ne pojasni katerih pogojev ne izpolnjuje v skladu s taksno zakonodajo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoji za uveljavitev taksnih oprostitev pravnih oseb, kar je tudi dolžnik, so navedeni v tretjem in četrtem odstavku 11. člena ZST-1. 5. Po prvem odstavku 12.b člena ZST-1 mora sodišče pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o taksnih obveznostih, upoštevati podatke o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskem računu stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

6. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso izpolnjeni, je tudi po presoji sodišča druge stopnje pravilna. Dolžnik je v prvotnem predlogu navedel le, da nima sredstev za plačilo sodne takse ter kot dokaz predlagal vpogled v javno dostopne evidence AJPES. Kakšnih drugih trditev (o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju) ni podal. Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc, to je vpogledu na AJPES (le te podatke je namreč lahko pridobilo iz javno dostopnih evidenc), ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom (čisti dobiček za leto 2019 znaša 861.327,00 EUR) in da ima odprta dva transakcijska računa, ki nista blokirana. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse (55,00 EUR) ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse.1 V takšnem primeru je namreč na predlagatelju (t. j. dolžniku), da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje – še posebej, ker gre v danem primeru za plačilo zelo nizkega zneska sodne takse – ogroženo. Dolžnik pa v zvezi s tem v svojem predlogu ni navedel nobenih pravno odločilnih dejstev, niti ni za to predlagal dokazov, sodišče pa skladno z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.

7. Glede na obrazloženo tudi ne drži očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ, torej, da se sklepa ne da preizkusiti, da izrek nasprotuje razlogom in da v obrazložitvi ni navedeno katerih pogojev dolžnik ne izpolnjuje za oprostitev plačila sodnih taks. Dolžnik je sicer že sam v pritožbi povzel odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, to je da posluje z dobičkom in da nima blokiranih transakcijskih računov.

8. Pritožbene trditve o tem, da rok za plačilo sodne takse ne more teči pred pravnomočnostjo odločitve o oprostiti plačila sodne takse sicer držijo. Vendar je sodišče prve stopnje v tem delu obrazložitve v skladu s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1 dolžnika zgolj opozorilo, da v kolikor sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga. Seveda pod pogojem, da stranka zoper takšen sklep ne vloži pritožbe.

9. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

1 Pri čemer bi glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 lahko bil oproščen plačila sodne takse zgolj v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR.