Jedro

Upnik pred sodiščem prve stopnje ni izkazal stroškov poizvedb pri Banki Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato ni upravičen do njihove povrnitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravnomočno dovoljena izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom-rubežem plače (točka 1 izreka) ter naložilo dolžniku v roku 8 dni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 28,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje (točka 2 izreka).

Zoper odločitev o stroških, vsebovano v točki 2 izreka izpodbijanega sklepa, je upnik predlagal izdajo sklepa o popravi, podredno pa je vložil pritožbo. Po njegovem prepričanju mu namreč niso bili pravilno priznani stroški, priglašeni v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 1.2.2007, in sicer stroški za sestavo vloge v višini 50 točk, za opravljene poizvedbe pri BS in ZZZS 2 x 50 točk, 2% administrativnih stroškov, 20% DDV ter 8,50 EUR stroškov za poizvedbe. K pritožbi je upnik priložil dokazila o opravljenih poizvedbah, zahteva pa tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je o izvršilnih stroških, povračilo katerih je upnik zahteval v predlogu o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, odločilo s tipiziranim sklepom, pri čemer je na stroškovniku, vsebovanem v upnikovem predlogu, v spisu označilo, katere stroške je priznalo in v kakšni višini ter katerih ni priznalo in zakaj (list.št. ...).

Sodišče prve stopnje je za sestavo vloge upniku priznalo 50 točk, kot jih je priglasil, nadalje mu je priznalo 2% administrativnih stroškov ter 20% DDV. Pravilno pa mu ni priznalo 50 točk za poizvedbe pri BS in 50 točk za poizvedbe pri ZZZS, saj teh stroškov pred sodiščem prve stopnje ni izkazal in tako ni dokazal, da so mu res nastali. Upnik je namreč šele k pritožbi priložil navedeni poizvedbi, kar pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, katere sodišče druge stopnje, v skladu s I. odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ne more upoštevati, saj pritožnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Nedovoljeno pritožbeno novoto predstavlja tudi nadaljnja pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje priznati upniku 8,50 EUR stroškov za poizvedbe, saj upnik teh stroškov ni priglasil že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pač pa mu sodišče prve stopnje pravilno ni priznalo priglašenih stroškov za sodno takso v znesku 7,05 EUR, ker ni izkazano, da bi bila plačana, kar pa pritožnik v obravnavani pritožbi izrecno ne izpodbija.

Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje, v skladu z Odvetniško tarifo in v okviru potrebnosti priglašenih stroškov (V. odstavek 38. člena ZIZ), utemeljeno priznalo upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini 28,00 EUR. Pritožbeno sodišče je upnikovo pritožbo zato zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora ob pritožbenem preizkusu paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Ker upnik s svojo pritožbo ni uspel, mora sam nositi stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 165. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).