U-I-121/15-4, Up-615/15-4

30. 11. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Salonit Anhovo, d. d., Deskle, ki jo zastopa Odvetniška družba mag. Kerčmar, o. p., d. o. o., na seji 30. novembra 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. II Ks 53182/2013 z dne 15. 7. 2015 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. I Pom-i 53182/2013 z dne 1. 7. 2015 se ne sprejme.

3.Ustavna pritožba zoper odredbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. I Pom-i 53182/2013 z dne 12. 6. 2015 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija odredbo, s katero ji je preiskovalni sodnik v postopku mednarodne pravne pomoči odredil zaseg dokumentacije na podlagi prvega odstavka 220. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Izpodbija tudi pravnomočen sklep, s katerim je sodišče njeno pritožbo zoper izdano odredbo zavrglo kot nedovoljeno. Zatrjuje kršitve človekovih pravic iz 2., 22., 23., 25., 29., 33., 35. in 36. člena Ustave. Navaja, da je bila odredba izdana na podlagi pritožnici neznanega zaprosila iz Italijanske republike, pritožnica pa naj v Republiki Sloveniji v postopku mednarodne pravne pomoči ne bi mogla več preizkusiti zakonitosti in pravilnosti izdane odredbe. Trdi, da bi ji bila v primeru izvršitve odredbe kršena tudi pravica iz 36. člena Ustave, saj naj ne bi bilo jasno, kako lahko policisti brez odredbe o hišni preiskavi zasežejo sporno dokumentacijo, ki je v prostorih pritožnice. Pritožnica tudi zatrjuje, da naj bi morebitno kaznivo dejanje že zastaralo, zaradi česar morebiten kazenski pregon ne bi bil več dopusten, posledično pa naj tudi prošnji za mednarodno pravno pomoč ne bi bilo mogoče ugoditi. Izpostavlja tudi, da naj bi bil sum že osredotočen prav nanjo, z zaprosilom prek mednarodnopravne pomoči pa naj bi se želelo zgolj zaobiti ustavne, procesne in druge pravice, ki bi pripadale pritožnici, če bi imela status osumljenke (kršitev 29. člena Ustave). Na nepoštenost postopka naj bi kazalo tudi dejstvo, da naj bi pritožnici odklonili pravico do vpogleda v sodni spis in do seznanitve s tem, na podlagi česa in kako je bil izdana sporna odredba. Pritožnica predlaga začasno zadržanje izpodbijane odredbe.

2.Pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določb ZKP, saj meni, da je v neskladju s 25. členom Ustave, ker izključuje možnost pritožbe zoper odredbo o zasegu dokumentacije. Pobudnica zatrjuje, da Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Uradni list RS, št. 48/13 in 37/15 – v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) prav tako ureja postopek zasega dokumentov iz druge države članice, pri čemer pa je izrecno predvidena pravica do pritožbe in nasploh preizkusa, ali so izpolnjeni pogoji za zaseg. Za razlikovanje med postopkom zasega po ZKP in ZSKZDČEU-1 naj ne bi bilo upravičenih razlogov, pobudnica pa naj bi bila postavljena v slabši položaj. Taka ureditev po ZKP naj bi kršila tudi pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, prav tako pa naj bi nasprotovala jamstvom poštenega postopka iz 29. člena Ustave. Silila naj bi namreč pritožnico, da izroči domnevno obremenilno dokumentacijo, s katero bi se lahko v tuji državi spravila v kazenski pregon oziroma bi se izpostavila potencialnim zlorabam njenih občutljivih poslovnih podatkov.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper pravnomočen sklep o zavrženju pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka). Pri tem se ni spuščalo v presojo, ali so za odločanje podane procesne predpostavke.

5.Ustavno pritožbo zoper izpodbijano odredbo o zasegu dokumentacije je Ustavno sodišče zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (3. točka izreka). Pritožnica bo imela namreč v morebitnem kazenskem postopku, če bo ta uveden tudi zoper njo, možnost uveljavljati vse očitke, ki jih sedaj uveljavlja v ustavni pritožbi.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik