Jedro

Tožnik je priložil k svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pisno izjavo na predpisanem obrazcu, vendar brez ustreznih podatkov o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožnik se proti temu sklepu pritožuje in predlaga, da se spremeni oz. razveljavi. Navaja, da je jasno zapisal v izjavi, da je nezaposlen in brez premoženja. Če ni izpolnil rubrik o družinskih članih, pomeni, da jih pač nima, ker jih tudi dejansko nima. Odvisen je sedaj od pomoči matere in brata, ker je nezaposlen. V kolikor bi sodišče dvomilo v njegove izjave, bi jih lahko tudi uradno preverilo. Neizpolnitev dela izjave, ki se nanaša na družinske člane, ne pomeni, da sodišče ne more ugotavljati in preveriti navedbe v izjavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je vložil skupaj s pritožbo, ker je ugotovilo, da ni dokazal svoje trditve o slabem premoženjskem stanju. V predlogu za taksno oprostitev je navedel, da je brez zaposlitve in brez vsakega premoženja ter brez dohodkov, pri čemer je predlogu priložil izjavo o premoženjskem stanju (priloga A4), ki vsebuje zgolj njegove osebne podatke in podpis.

Zakon o sodnih taksah – ZST-1 v 2. odstavku 12. člena glede postopka za uveljavitev oprostitve plačila taks določa, da mora stranka predlogu za oprostitev priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. V 3. odstavku 12. člena ZST-1 je predpisano, katere podatke mora izjava vsebovati ter v kakšni obliki mora biti podana (poseben obrazec, ki ga je predpisal minister za pravosodje). Tožnik je priložil k svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pisno izjavo na predpisanem obrazcu, vendar brez ustreznih podatkov o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Navedena okoliščina pa po presoji pritožbenega sodišča ne omogoča zaključka, da pritožnik ne prejema nikakršnih dohodkov, da nima nobenega premoženja, da nima prihrankov, prilivov na transakcijski račun, niti tega, da nima družinskih članov. Izjava na predpisanem obrazcu ZST-1 namreč pri vsakem vprašanju oziroma zahtevi vsebuje rubriko „da“ in rubriko „ne“, vlagatelj izjave pa s podpisom izjave potrjuje, da so vsi podatki, ki so navedeni v vlogi (tudi zanikani), resnični, točni in popolni ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki in prejemki vlagatelja in vseh družinskih članov za zahtevano obdobje, pri čemer za svojo izjavo prevzema vso materialno in kazensko odgovornost. Vsebina in oblika obrazca izjave o premoženjskem stanju, ki jo mora stranka sodnega postopka priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, je namreč določena v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/2008). Pritožbeno sodišče zato soglaša z razlogi sklepa, da tožnik ni dokazal svojih trditev o slabem premoženjskem stanju, ki bi opravičevale oprostitev plačila sodnih taks, zgolj s tem, da je v predlogu navedel, da je brez zaposlitve in brez premoženja ter dohodkov. Takšna skromna trditvena podlaga brez dokazil, ki bi jih predlagatelj morebiti lahko ponudil sodišču, pa tudi ne omogoča, da bi sodišče lahko samo preverilo relevantne podatke o premoženjskem stanju tožnika, če bi vanje podvomilo (4. odstavek 12. člena ZST-1). Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).