Jedro

Vpis lastninske pravice na določeno osebo nima nobenega vpliva na ugotovitve o poteku meje, soglasje soseda za vpis lastninske pravice lastnika zemljišča v zemljiško knjigo pa ni potrebno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagateljica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo mejo med parcelami 894/22, 894/73, 894/103 in 894/156, vse k.o. X, ki je razvidna iz priložene skice sodne določitve meje, ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Pritožuje se predlagateljica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Navaja, da izvedenec ni opravil dela tako, kot je predlagala. Njena parcela sedaj meri le 536 m2, morala pa bi najmanj 1100 m2, zato katastrska meja nikakor ne more biti na mestu, kot jo je zarisal izvedenec. Izvedenec bi moral preračunati skupno površino njene prvotne parcele in upoštevati, da je od takratne parcele kupil sosed D. 262 m2, družina B. 412 m2, P. 168 m2 in 184 m2, S. 760 m2, preostali del parcele pa bi moral biti njen. Ker izvedenec ni premeril ostalih parcel, so sosedi pridobili del površine njene parcele. Izvedenec je tudi napačno zarisal meje parcele št. 894/48. Opozarja, da je parcela 894/156 brez njenega soglasja vpisana na K. L. Ker izvedenec ni ponovno premeril vseh zemljišč, je ostalo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Sodišče je tudi nekritično verjelo nasprotnim udeležencem, da so priposestvovali sporno zemljišče in ni upoštevalo dejstva, da je med strankama ves čas obstajal spor o meji in da so nasprotni udeleženci vedeli, da gradijo na tujem zemljišču in da žična ograja med parcelama ni katastrska meja, pač pa le razmejitev začasne posesti. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Identične navedbe kot v pritožbi je predlagateljica podala že tekom postopka na prvi stopnji in je nanje pravilno in popolno odgovorjeno že v izpodbijanem sklepu. Višje sodišče zato povzema vse ugotovitve in zaključke prvostopenjskega sodišča ter v odgovor pritožbenim navedbam poudarja kot sledi.

6. Izvedenec geodetske stroke je pred opravljanjem meritev preučil vso razpoložljivo dokumentacijo v spisu in arhivske podatke o tem, kako se je delila prvotna parcela ter kvadraturi kupljenih zemljišč in še pred narokom na kraju samem izvedel geodetsko meritev na širšem obravnavanem območju. Nato je na osnovi izvedenih meritev ter analize in preračuna podatkov iz listin izračunal, da meri površina zemljišča v lasti predlagateljice 536 m2, ob sami meritvi pa ugotovil, da meri 535 m2. Izvedenec je natančno obrazložil, na podlagi katerih listin in s kakšnimi meritvami je prišel do zaključka o površini predlagateljičine parcele, medtem ko predlagateljica brez podpore vsakršnih dokazov zgolj zatrjuje, da bi morala biti površina njene parcele večja. Ne pove niti, koliko naj bi merila prvotna parcela, ki je bila nato po delih prodana več osebam. Od kje ji podatek, da naj bi njena parcela merila najmanj 1100 m2, ni obrazložila. Iz pogodbe o priznanju lastninske pravice in uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim (priloga A15), ki jo je v spis vložila sama predlagateljica in je podlaga za vknjižbo njene lastninske pravice na predmetni nepremičnini, vsekakor ne, saj iz „petič“ in „šestič“ pogodbe izhaja, da predlagateljičina nepremičnina meri 536 m2 (stavba 100 m2, garaža 46 m2 in dvorišče 390 m2). Glede na to in dejstvo, da je bilo izvedenih že več geodetskih meritev, pa nobena ni potrdila predlagateljičinega prepričanja o površini njene parcele, njeno trmasto vztrajanje nima nobene opore v dejstvih. Izvedenec je pojasnil, da analiza površin ne pokaže odstopanja med površino, ki bi jo predlagateljica morala imeti, in površino, ki jo dejansko uživa. Sicer pa, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sama površina posamezne parcele pri določanju meje ni pomembna (točka 25 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

7. Ali predlagateljica soglaša z vpisom lastninske pravice K. L. na parceli št. 894/156 k.o. X, je za izpodbijano odločitev irelevantno. Vpis lastninske pravice na določeno osebo nima nobenega vpliva na ugotovitve o poteku meje, soglasje soseda za vpis lastninske pravice lastnika zemljišča v zemljiško knjigo pa ni potrebno. Parcela 849/48 ni predmet tega postopka. Za določitev meje relevantno dejansko stanje je bilo na prvi stopnji ugotovljeno popolno in pravilno.

8. Sodišče prve stopnje ni nekritično verjelo nasprotnim udeležencem, pač pa je na podlagi 8. členu ZPP skladne - celostne dokazne ocene, v okviru katere se je opredelilo do vseh dokazov, ki jih je predlagala predlagateljica, zaključilo, da trditev, da je bila meja ves čas sporna in da so nasprotni udeleženci vedeli, da gradijo na tujem zemljišču ter da žičnata ograja med parcelama ni katastrska meja, ni uspela dokazati. Za svoje trditve predlagateljica ni predložila nobenih listinskih dokazov, nedobrovernost nasprotnih udeležencev pa ne izhaja niti iz izpovedbe predlagateljice niti ugotovitev sodišča ob ogledu na kraju samem (z ograjo natančno označen potek meje), pa tudi ugotovitve predhodno angažiranih geodetov, predvsem pa v tem postopku postavljenega izvedenca, potrjujejo, da imajo udeleženci postopka že desetletja, vse od nakupa zemljišč v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ta v posesti do meja, ki sovpadajo s katastrsko mejo, po kateri poteka tudi ograja, ki jo je postavil sin predlagateljice. Glede na te ugotovitve je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo nasprotnim udeležencem, da so upravičeno verjeli, da njihov objekt stoji na parceli v njihovi lasti in niso imeli nobenih razlogov za dvom, da sedaj sporni mejni prostor ni njihova last. Pritožba dokazne ocene niti ne izpodbija konkretizirano. Ker te dejanske ugotovitve potrjujejo obstoj lastninske pravice nasprotnih udeležencev na spornem mejnem prostoru, je odločitev prvostopenjskega sodišča o ureditvi meje po močnejši pravici skladna z določbami 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in 35. členu ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške nepravdnega postopka.