Jedro

Trditveno in dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu takse, je na stranki, ki tak predlog poda. Glede na neprerekano višino mesečnih prihodkov toženih strank in brez konkretnih trditev o (slabem) premoženjskem stanju, ki bi kazalo, da bodo zaradi plačila takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožene stranke in njihovi družinski člani, pa predlog toženih strank za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predloge toženih strank za oprostitev plačila sodnih taks (I., III. in V. točka izreka) in podredne predloge za delno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks (II., IV. in VI. točka izreka).

2. Zoper sklep so se pravočasno pritožile tožene stranke. Uveljavljajo vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni, tako da tožene stranke oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks oprlo na ugotovitev, da tožene stranke ne izpolnjujejo pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, ker niso prejemniki denarne socialne pomoči in do nje tudi ne bi bile upravičene, če bi vlogo podale (prvi odstavek 11. člena ZST-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-1-85/14-13 z dne 10. 7. 2014). Mesečni prihodki vsake od toženih stranka namreč presegajo znesek 269,20 EUR. A. A. prejema pokojnino v znesku 1.201,69 EUR. B. B. povprečno 1.020,75 EUR, kar zadošča za preživljanje njega, žene in otroka. C. C. pa prejema povprečno 1.191,95 EUR mesečno.

5. Podredni predlog za delno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks pa je zavrnilo, ker niso izpolnjeni pogoji po drugem, tretjem in četrtem odstavku 11. člena ZST-1. Sodišče namreč stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči delno oprosti plačila taks le, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani oziroma ji sodišče odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Ker iz podatkov, navednih v izjavah o premoženjskem stanju izhaja, da tožene stranke razpolagajo z mesečnimi likvidnimi sredstvi, ki zadoščajo za plačilo takse za pritožbo v višini 939,00 EUR, je sodišče prve stopnje zaključilo, da preživljanje toženih strank in družinskih članov drugo tožene stranke zaradi plačila sodne takse ne bo ogroženo, zato je predloge za delno oprostitev, odlog in obročno plačilo takse zavrnilo.

6. Tudi po oceni pritožbenega sodišča tožene stranke niso izkazale, da so podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo. Tožene stranke trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi z okoliščinami po 11. členu ZST-1 niso zadostile. Tožene stranke so v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks navajale le, da so slabšega premoženjskega stanja in nimajo denarnih sredstev za plačilo sodnih taks (list. št. 142). Predlagale so zaslišanje toženih strank in na poziv sodišča prve stopnje priložile izjave o premoženjskem stanju, iz katerih izhajajo podatki o mesečnih prejemkih, ki jih je pri odločitvi upoštevalo sodišče prve stopnje.

7. V pritožbi tožene stranke ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z višino njihovih mesečnih prihodkov ne izpodbijajo. O svojem premoženjskem, finančnem oziroma likvidnostnem stanju pa navajajo le, da so izkazale slabo premoženjsko stanje in da bi jih sodišče lahko oprostilo plačila sodnih taks, ker nimajo denarnih sredstev za plačilo takse ter bi jih v zvezi s tem lahko zaslišalo.

8. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu takse je na stranki, ki tak predlog poda. Glede na neprerekano višino mesečnih prihodkov toženih strank in brez konkretnih trditev o (slabem) premoženjskem stanju, ki bi kazalo, da bodo zaradi plačila takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožene stranke in njihovi družinski člani, pa predlog toženih strank za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešen. V zvezi s tem pa je tudi nedopustno zaslišanje toženih strank, saj manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov in bi v tem primeru šlo za nedovoljen dokaz informativne narave.

9. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).