Jedro

Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za ugotavljanje uspeha strank po fazah postopka in posledično drugačno odločitev o stroških. Odločitev sodišča prve stopnje, kolikšen delež stroškov postopka sta dolžni stranki povrniti druga drugi, je postala pravnomočna, zato vanjo ni več mogoče posegati. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP pravilno odločalo le še o tem, kateri stroški strank so bili potrebni za postopek individualnega delovnega spora.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa potrdi.

II.Tožnik krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku naložilo, naj toženki povrne stroške postopka v višini 659,28 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje zmotno uporabo določb 158. in 154. člena ZPP. Pove, da je s svojo prvo pripravljalno vlogo z dne 11. 12. 2024 delno umaknil tožbo za znesek 9.366,35 EUR, ki predstavlja 77 % glede na celotni tožbeni zahtevek, preostali del tožbenega zahtevka v višini 2.759,15 EUR oziroma 23 %, pa je toženka pripoznala z vlogo z dne 7. 11. 2024. Zavzema se za to, da bi sodišče prve stopnje presojalo uspeh v postopku do delnega umika tožbe in nato po delnem umiku tožbe (uspeh tožnika 100 %, toženke 0 %). Glede na to se zavzema za izračun stroškov, pri katerem bi mu bilo priznanih 367,23 EUR stroškov, toženki 503,84 EUR stroškov in bi bil toženki po pobotu dolžan povrniti 136,61 EUR stroškov. Sklicuje se na sodbo in sklep VSL I Cpg 57/2012. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se mu naloži v plačilo stroške toženke le v višini 136,61 EUR, toženki pa se naloži v plačilo stroške njegove pritožbe, oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5.Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu 24. 1. 2025 izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave in sklep o ustavitvi postopka zaradi delnega umika tožbe, v katerem je med drugim odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v deležu 23 %, tožnik pa toženki stroške postopka v deležu 77 %. Izdajo posebnega sklepa o njihovi odmeri je pridržalo do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (III. točka izreka). Po tem ko je navedena odločba postala pravnomočna (28. 2. 2025), je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločilo o višini stroškov.

6.Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za ugotavljanje uspeha strank po fazah postopka in posledično drugačno odločitev o stroških. Odločitev sodišča prve stopnje, kolikšen delež stroškov postopka sta dolžni stranki povrniti druga drugi, je postala pravnomočna, zato vanjo ni več mogoče posegati (prim. sklep VSL III Cp 1140/2025). Če je menil, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo uspeh strank (ker bi ga moralo ugotavljati po fazah postopka), bi moral sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave in sklep, pa tega ni. V zadevi, na katero se sklicuje pritožba, je bila drugače kot v tej izpodbijana tudi odločitev o deležu stroškov, ki jih morata stranki povrniti druga drugi, zato na pravilnost izpodbijanega sklepa ne more vplivati. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP pravilno odločalo le še o tem, kateri stroški strank so bili potrebni za postopek individualnega delovnega spora ter ob upoštevanju pravnomočne odločitve o deležu stroškov, ki sta jih stranki dolžni povrniti druga drugi (tožnik toženki 77 %, toženka tožniku 23 %), opravilo njihov medsebojni pobot.

7.Tožnik glede sklepa sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na samo odmero in višino potrebnih stroškov strank in njihov pobot, ne podaja nobenih trditev. Pritožbeno sodišče je zato opravilo uradni preizkus odločitve in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno.

8.Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno s prvim odstavkom 154. v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza: