Jedro

Otroku, ki naj bi bil že ob rojstvu zdravstveno zavarovan po pokojnem očetu, družinska pokojnina po 164. členu ZPIZ-1 ne pripada že od prenehanja zavarovanja pokojnega očeta (1. odstavek

157. člena ZPIZ-1), ampak skladno z 2. odst. 157. čl. zakona ZPIZ-1 od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj. 1. odst. 157. čl. ZPIZ-1, ki določa, da se družinska pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja invalidske pokojnine po umrlemu, se nanaša samo na osebe, ki so bile (do pridobitve pravice do družinske pokojnine) pokojninsko in invalidsko zavarovane, saj je izplačilo pokojnine praviloma pogojeno s prenehanjem obveznega zavarovanja. Zato ne pride v poštev v primeru, ko otrok pridobi družinsko pokojnino, saj otrok ni pokojninsko in invalidsko zavarovan po starših, pač pa je po starših samo zdravstveno zavarovan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi svoje stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se spremeni odločba toženca z dne 2.10.2002 in z dne 19.9.2001 tako, da ima tožnik pravico do (izplačevanja) družinske pokojnine od

7.2.1994 dalje. Nadalje je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik preko zakonite zastopnice po pooblaščeni odvetnici zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče po preizkusu zadeve ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče ob pravilno ugotovljenih bistvenih dejstvih ter ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno odločilo. Postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ni kršilo. Sodbo je obrazložilo z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa poudarja naslednje.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), kot je to pravilno poudarilo že prvostopenjsko sodišče, razlikuje med pridobitvijo pravice, ki nastopi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice ter med začetkom izplačevanja obveznosti na podlagi pravice. Ta pa je za vse osebe iz 2. odstavka 157. člena zakona vezan na čas vložitve zahteve pri tožencu, neglede na morebitno prejšnje izpolnjevanje pogojev ter neglede na razloge, zaradi katerih je bila zahteva vložena šele kasneje.

Glede na 1. odst. 165. čl. zakona pridobi zavarovanec pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Ob dejstvu, da tožnik, roj. 14.10.1993, ni bil rojen v zakonski zvezi in da je bilo očetovstvo pokojnega F. D., umrlega dne 6.2.1994, ugotovljeno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju, št. P X/98, z dne 13.12.2000 (87. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Ur. l. RS, št. 15/76 s spremembami; p.b., Ur. l. RS, št. 69/2004), pritožba pravilno poudarja, da to pomeni obstoj očetovstva pokojnega F. D. že od tožnikovega rojstva dalje. Zato je sicer zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da so bili šele na podlagi pravnomočne sodbe z dne 13.12.2000 in zato šele tedaj na tožnikovi strani izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do družinske pokojnine po pokojnem očetu. Vendar pa to ni imelo vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, saj je le-to pri vprašanju presoje, od kdaj dalje je tožnik upravičen do izplačevanja družinske pokojnine, pravilno uporabilo določbe 164. ter z njimi v zvezi 157. čl. ZPIZ.

Po določbah 164. čl. zakona se družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do družinske pokojnine po uživalcu invalidske pokojnine, izplačuje pokojnina pod pogoji iz 157. čl. zakona od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja invalidske pokojnine umrlemu. 157. čl. določa začetek izplačevanja pokojnine. Vendar pa se 1. odst. 157. čl. nanaša samo na osebe, ki so bile (do pridobitve pravice do pokojnine) zavarovane.

Izplačilo pokojnine je namreč praviloma pogojeno s prenehanjem obveznega zavarovanja, kar pomeni obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Otrok pa v nobenem primeru ni pokojninsko in invalidsko zavarovan po starših, pač pa je po starših samo zdravstveno zavarovan. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da naj bi tožniku, ki naj bi bil že ob rojstvu zavarovan po pokojnem očetu, zaradi tega pripadala pokojnina že od prenehanja zavarovanja pokojnega očeta, umrlega 6.2.1994; torej od prvega naslednjega dne (od 7.2.1994 dalje) po prenehanju zavarovanja F. D.. Zadeva se mora zaradi obrazloženega presojati po 2. odst. 157. čl. zakona. Ta določa, da se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, kar kot že rečeno, pomeni, da ni pokojninsko in invalidsko zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj. Ker je nesporno, razvidno pa je to tudi iz toženčevega spisa (toženčev sprejemni žig na zahtevi tožnikove zakonite zastopnice za priznanje družinske pokojnine tožniku po upokojencu), da je zakonita zastopnica zahtevo pri tožencu vložila 11.7.2001, je toženec ob tem, ko je tožniku priznal pravico do družinske pokojnine, pravilno odločil, da se le-ta izplačuje od 1.2.2001 ter je sodišče pravilno razsodilo s tem, ko je ob ugotovitvi, da je izpodbijana toženčeva odločba zakonita, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je neutemeljen.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in s to obrazložitvijo potrdilo izpodbijano sodbo.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel je odločilo tudi, da nosi svoje stroške za pritožbo sam.