Jedro

Primarni cilj določitve ukrepov po 19. členu ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Ravno zaradi nujnosti in prednostne obravnave zadeve sodna praksa dopušča nižji dokazni standard, zaradi česar sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov udeležencev postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 26. 11. 2025, dopolnjenega dne 13. 3. 2026 zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, V N 748/2025 z dne 17. 11. 2025 (točka I izreka) ter odločilo, da stroške ugovornega postopka nosi nasprotni udeleženec, ter da bo o njihovi višini odločeno po pravnomočnosti tega sklepa.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Navaja, da je sodišče svojo odločitev uprlo na izpoved predlagatelja in A. A. , hčerke predlagatelja in sestre nasprotnega udeleženca ter predložene listinske dokaze. Na naroku ni zaslišalo priče B. B. , prav tako ne nasprotnega udeleženca, ki na naroku ni bil prisoten. Hči A. A. niti ne prebiva na naslovu skupaj s predlagateljem, o zadevah ve le toliko, kolikor ji kdo dopove. Ni pa sodišče zaslišalo priče B. B. , ki je bila ob zatrjevanem dogodku prisotna. Sodišče bi se tudi moralo opredeliti do zadeve I Kpr 81622/2025, ker navaja, da je spis vpogledalo kot dokaz. A. A. , hči ima sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter bo na podlagi te pogodbe postala solastnica sporne nepremičnine, zato ima najmanj ekonomski interes, da se nasprotni udeleženec iz te nepremičnine izseli. Glede njemu lastne nepremičnine navaja, da gre za nedokončane nepremičnine, ki niso primerne za bivanje. Prepričan je za to, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Nadalje očita, da mu je sodišče kršilo pravico udeležbe pri posameznem procesnem dejanju, to je na glavni obravnavi 21. 5. 2026. Pooblaščenec nasprotnega udeleženca je z vlogo 23. 3. 2026 sodišču predlagal preložitev naroka zaradi prezasedenosti, vendar sodišče predlogu ni ugodilo. Zato je navedba v zapisniku naroka z dne 21. 5. 2026, da nasprotni udeleženec in njegov pooblaščenec svoje odsotnosti nista opravičila nepravilna. Nasprotni udeleženec zato graja postopanje sodišča in uveljavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da ima nasprotni udeleženec pravico, da v postopku sodeluje s svojim pooblaščencem, in da ni pristal na pristop substituta, ker gre za občutljivo osebno zadevo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V tem postopku se uporabljajo določbe Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND1). Subsidiarno na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND se uporablja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter na podlagi 42. člena ZNP-1 še ZPP.

5.Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca v razmerju oče in sin, ki skupaj z ženo oziroma mamo živita na istem naslovu. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca (sina) zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 11. 2025, s katerim so mu bili izrečeni ukrepi prepovedi približevanja predlagatelju (očetu); vstop v stanovanjsko stavbo, kjer predlagatelj prebiva, vse na razdaljo, manjšo od 200 m ter mu je bilo prepovedano navezovanje stikov s predlagateljem na kakršenkoli način, vzpostavitev vsakršnega srečanja s predlagateljem, z izjemo sodnih postopkov in ukrep prepustitve stanovanja, v kateri predlagatelj prebiva, v obsegu, kot ga je imel nasprotni udeleženec v uporabi, ter za primer kršitve nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR.

6.Sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu, ki ga je opravilo po uradni dolžnosti in v okviru pritožbenih navedb, kršitev ni ugotovilo (določba 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1). Ni podana očitana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo nasprotni udeleženec očita s tem, da je sodišče narok dne 21. 5. 2026 opravilo v nenavzočnosti pooblaščenca in nasprotnega udeleženca. Navaja, "da je sodišče napačno štelo, da nasprotni udeleženec in odvetnik svoje odsotnosti nista opravičila". Na očitke kršitve načela kontradiktornosti je v celoti in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje v 17. točki obrazložitve. Sodišče druge stopnje jih zaradi nepotrebnega ponavljanja povzema. Dejstvo, da je sodišče odvetnika z dopisom dne 23. 4. 2026 obvestilo, da njegovi prošnji za preklic naroka ni ugodilo, potrjuje, da je zato sodišče narok zakonito opravilo v nenavzočnosti nasprotnega udeleženca in njegovega odvetnika. Ker gre za postopek po ZPND, je načelo hitrosti obravnavanja še toliko bolj poudarjeno in zavezuje sodišče ter tudi pooblaščenca nasprotnega udeleženca. Odvetnik bi si moral zaradi nujnosti zadeve urediti substituta na obravnavi v drugem postopku ali v obravnavanem, saj je od obvestila sodišča, da naroka ne bo preklicalo, do oprave naroka imel skoraj mesec dni časa2.

7.Primarni cilj določitve ukrepov po 19. členu ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Ravno zaradi nujnosti in prednostne obravnave zadeve sodna praksa dopušča nižji dokazni standard, zaradi česar sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov udeležencev postopka. Izvesti mora tiste, na podlagi katerih bo, ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice, možno dokazno oceniti utemeljenost predloga. Navedba pritožbe, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov zato ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND. Ni podana kršitev kontradiktornosti, ker sodišče nasprotnega udeleženca na naroku ni zaslišalo. Iz podatkov spisa izhaja, da je nasprotni udeleženec prejel tudi vabilo na zaslišanje udeležencu (list št. 66 v spisu), a se naroka neupravičeno ni udeležil.

8.Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nadalje navedlo ustavno dopustne razloge, s katerimi je utemeljilo, zakaj ni zaslišalo priče B. B. , katero je na narok sicer vabilo, a se naroka ni udeležila. Sodišče je natančno dokazno ocenilo njeno izjavo, ki jo je v spis vložil nasprotni udeleženec. Ustrezno je upoštevalo prepletenost družinskega razmerja in dejstvo, da je B. B. žena predlagatelja in mati nasprotnega udeleženca, ter da je skupaj z nasprotnim udeležencem po izdaji sklepa sodišča o prepovedi približevanja vložila predlog za postavitev predlagatelja pod skrbništvo. Upoštevaje vse te okoliščine je sodišče v točki 16 argumentiralo, da šteje, da bi priča B. B. izpovedala v korist nasprotnega udeleženca.

9.Natančna in dovolj skrbna ocena izvedenih dokazov v povezavi z ostalim zbranim procesnim gradivom (točke od 14. do 19. obrazložitve) utemeljuje, da je sodišče dalo potrebno dokazno težo vsakemu od izvedenih dokazov. Pritožbene navedbe ne vnesejo dvoma v pravilnost ugotovitve, da so nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca izkazana, čeprav v veliki meri res temeljijo na izpovedbi predlagatelja. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da je predlagateljeva izpovedba o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca, skupaj z izpovedbo priče in listinskimi dokazi ter z upoštevanjem vseh ugotovljenih konkretnih okoliščin, bolj verjetna od navedb nasprotnega udeleženca, s katerimi zanika očitano ravnanje, ki predstavlja psihično in fizično nasilje. Sodišče je dalo ustrezno dokazno težo listinskim dokazom, med katerimi je izpostavilo pravnomočno kazensko sodbo. Pravilno je vrednotilo spisovno dokumentacijo v zadevi III Kpd 81622/2025, kjer je navedeno, da je nasprotni udeleženec policistom povedal, da se dogodka ne spomni, ker je bil preveč vinjen, ter da iz zapisa policistov z dne 3. 11. 2026 izhaja, da je bil predlagatelj vidno prestrašen in užaloščen, ter da je policist zaznal tudi poškodbo in rdečino ob predlagateljevem levem ušesu. Sodišče je pravilno dokazno ovrednotilo tudi uradni zaznamek policije z dne 3. 11. 2025, ki je bil sestavljen dan po dogodku. Iz tega uradnega zaznamka izhaja, da je žena oziroma mati B. B. dogodek opisala in dodala, da je to bil že tretji nasilni dogodek v tem letu.

10.Vloga sodišč po ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovijo varstvo žrtev družinskega nasilja. Ker so družinska razmerja po naravi stvari tudi konfliktna, je za sodišče, ki odloča o predlogu za izrek ukrepov po ZPND, pomembno tudi vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja takšno nasilje, da je poseg v družinsko skupnost utemeljen. Sodišče mora najti mero med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč da so žrtve nasilnih dejanj ter da gre za takšno raven nasilja, ki terja poseg v družinsko skupnost.3 Sodišče prve stopnje je presodilo, da ni šlo med predlagateljem in nasprotnim udeležencem zgolj za konfliktno situacijo med očetom in sinom, ki bivata skupaj v hiši, temveč, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljem dne 2.11.2025 izvajal fizično nasilje. Takšnemu zaključku pritrjuje tudi sodišče druge stopnje.

11.Pri tem je sodišče pravilno vrednotilo tudi predhodno obdobje, in sicer, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2024 obsojen zaradi storitve dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, ki jih je storil na škodo predlagatelja.4 Slednje potrjuje navedbo predlagatelja, da je nasprotni udeleženec nad njim že daljše časovno obdobje vršil psihično in fizično nasilje. Izvedeni dokazi so potrdili, da se predlagatelj nasprotnega udeleženca boji, da ga je strah, da se mu bo ponovno maščeval, ker ga je glede dogodka z dne 2.11.2025 prijavil policiji, in da bo z njim ponovno fizično obračunal.

12.Sodišče je pravilno upoštevalo, da je pri lažjem fizičnem in psihičnem nasilju pomembno, kako ravnanje ali vedenje povzročitelja nasilja dojema žrtev nasilja. Na podlagi ugotovitev, da je, da se predlagatelj nasprotnega udeleženca boji, ker je nad njim v preteklosti že izvajal nasilna dejanja, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen in je zato prestrašen in se počuti ogroženega, ter da je v takšnem družinskem okolju trpel daljše časovno obdobje, je sodišče materialnopravno pravilno opredelilo dogodek dne 2. 11. 2025 kot fizično nasilje po določbi petega odstavka 3. člena ZPND.

13.Primarni cilj določitve ukrepov po ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Takšen je tudi namen varstva po 21. členu ZPND, ki je v tem, da se je v primeru verjetno ugotovljenih pogojev za izrek ukrepa, iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev. Pritožnik se ob verjetno ugotovljenem nasilju nad predlagateljem in stopnje njegove ogroženosti, ki zahteva umik nasprotnega udeleženca, glede na že omenjen namen ZPND, tudi na pravico do doma ne more uspešno sklicevati. To velja tudi za časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi, ki je utemeljen s tem, da je verjetno ugotovljeno, da je predlagatelj lastnik stanovanja. Vsak ukrep iz 19. člena ZPND predstavlja določeno omejitev za tistega, proti kateremu so ukrepi izrečeni in hkrati poseg v njegove pravice. Sodišče je pri izreku ukrepa ustrezno upoštevalo načelo sorazmernosti in razloge navedlo v točki 21 obrazložitve. Poseg v pravico nasprotnega udeleženca do svobode gibanja je utemeljen s pravico predlagatelja in sodišče druge stopnje pritrjuje tehtanju, ki ga je opravilo sodišče ob izreku ukrepa prepovedi približevanja v trajanju dvanajst mesecev ter ukrepa prepustitve stanovanja. Zgolj pritožbena navedba, da je sodišče nepravilno upoštevalo, da se nasprotni udeleženec lahko umakne v stanovanjsko stavbo, katere lastnik je, ker gre za nedokončano hišo, ki ni primerna za bivanje, na odločitev sodišča ne more vplivati.

14.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (določba 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

15.Pritožbeni stroški niso bili priglašeni, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.

-------------------------------

1Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Uradni list RS, št. 16/2008, 68/2016.

2Sklep VSL I Cp 1084/2024, z dne 14.1.2025: "V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že pojasnjeno, da sodišče stranke ni dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; velja namreč, da bo narok opravljen, če stranka obvestila o preložitvi naroka ne prejme. To pomeni, da bi bila toženka tista, ki bi morala preveriti, ali bo glavna obravnava opravljena ali zaradi njenega opravičila preložena."

3T. Pavčnik, Nekatera vprašanja zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni bilten št. 2/2012, str. 95.

4Zadeva I K 40981/2023, sodba z dne 6. 5. 2024.